Kot so na Inženirski zbornici Slovenije zapisali v današnjem sporočilu za javnost, je zakon odpravil privilegiranost strok pri izdelavi projektne dokumentacije, nadzoru nad gradnjo in izvajanju gradenj in vzpostavil enakopravnost vseh inženirskih strok.

“S tem je dal vsem pooblaščenim strokovnjakom (inženirjem, arhitektom in krajinskim arhitektom) enakovredno možnost, da delajo v skladu s svojimi pooblastili, kompetencami in referencami. S tem so pooblaščenim inženirjem vrnjene pravice, arhitekti pa bodo lahko delo, ki ga opravljajo že sedaj, opravljali tudi v bodoče,” so prepričani.

Pojasnili so, da inženirji težnje po izdelovanju načrtov arhitekture nimajo in da bodo ti še naprej v izključni pristojnosti pooblaščenih arhitektov.

Po mnenju zbornice zakon uvaja moderen način informacijsko podprtega projektiranja z BIM orodji, katerega uporaba je dodobra razširjena v svetu, ponekod v Evropi je tudi predpisana za javne investicije.

Nadalje kot prednost vidijo, da zakon prinaša enoletni rok, v katerem morajo okoljsko ministrstvo ter Inženirska zbornica Slovenije in Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije uskladiti in sprejeti pravila stroke, s katerima zbornici uredita tehnična vprašanja v zvezi z izdelavo projektne dokumentacije.

“Do resnih usklajevanj med ministrstvom in zbornicama namreč ni prišlo vse od leta 2017. Pravila stroke bodo zagotovilo, da bo projektna dokumentacija izdelana na enak način in v enakem obsegu ne glede na to, kdo bo naročnik in kdo jo bo izdelal,” menijo pooblaščeni inženirji in Inženirska zbornica Slovenije.

Na zbornici zakon podpirajo tudi, ker po njihovem končno vrača mehanski odpornosti in stabilnosti objektov mesto v procesu dovoljevanja gradenj in izvajanja manjših rekonstrukcij. “S tem, ko bo že v fazi izdelave dokumentacije za gradbeno dovoljenje oz. pred začetkom izvajanja manjše rekonstrukcije (ki vendarle pomeni poseg v konstrukcijo) moral sodelovati pooblaščeni inženir s področja gradbeništva, bo poskrbljeno za premišljene konstrukcijske rešitve, s tem pa bo zagotovljena varnost investitorja, uporabnikov in sosednjih lastnikov nepremičnin (stanovanj, objektov),” menijo.

Med prednostmi so izpostavili še, da zakon rešuje pričakovano pravico odgovornih vodij del za manj zahtevne objekte po zakonu o graditvi objektov.

Na drugi strani pa je Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije do zakona kritična in je pred glasovanjem o njem v DZ poslance še enkrat opozorila na po njihovi oceni škodljive posledice zakonskega predloga. “Z zakonom se kot družba dolgoročno odpovedujemo arhitekturni stroki,” menijo.

O zakonu bo DZ odločal na izredni seji, ki se bo začela v sredo.