Nadaljevanje rasti cen stanovanjskih nepremičnin v letu 2023

25
Cene stanovanj so v zadnjih petih letih zrasle za 60 odstotkov

V letu 2023 se je trend upadanja števila kupoprodaj stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji nadaljeval že drugo leto zapored, medtem ko so cene še naprej beležile rast. Po mnenju Geodetske Uprave RS bi se lahko letos visoka rast cen še upočasnila, ponekod celo znižala, čeprav ni pričakovati hipnega velikega padca cen.

Število tržnih prodaj stanovanj v večstanovanjskih stavbah se je lani v Sloveniji zmanjšalo za 15 do 20 odstotkov, število prodaj stanovanjskih hiš pa za 20 do 25 odstotkov, navaja poročilo o slovenskem nepremičninskem trgu za leto 2023, objavljeno danes na spletnih straneh Geodetske Uprave.

Glede na začasno število evidentiranih prodaj za leto 2023 ocenjujejo, da je bilo lani prodanih okoli 8000 stanovanj v večstanovanjskih stavbah in okoli 5500 stanovanjskih hiš, skupaj vrednih približno 2,2 milijarde evrov. Skupaj je bilo lani po ocenah v Sloveniji sklenjenih od 29.000 do 30.000 kupoprodajnih pogodb za nepremičnine v skupni vrednosti od 3,1 do 3,2 milijarde evrov.

Dvig obrestnih mer je v veliki meri vplival na zmanjšanje števila kupoprodaj stanovanjskih nepremičnin, ocenjujejo na Geodetski Upravi. Pričakujejo, da je bilo lani prodanih okoli 5200 zemljišč za gradnjo stavb s skupno površino okoli 530 hektarov. To je bilo že drugo zaporedno leto, ko se je število prodaj zemljišč za gradnjo stavb zmanjšalo. V letu 2023 se je število prodaj zazidljivih zemljišč zmanjšalo za 20 do 25 odstotkov, kar je manjše že za 40 odstotkov v primerjavi s številom v letu 2021, kot piše v poročilu.

Najbolj aktiven trg stanovanj lani je bil v severni okolici Ljubljane, sledila sta Kranj z okolico in Celje ter nato Maribor. Najmanj dejaven je bil trg stanovanj tradicionalno v Zasavju. Pri stanovanjskih hišah je bila dejavnost trga lani največja v Celju, sledil je Maribor.

Rast cen stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo v letu 2023 sicer ni bila tako izrazita kot v rekordnem letu 2022, a kljub temu razmeroma visoka. Na ravni države so cene stanovanjskih hiš zrasle za devet odstotkov, cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah za šest odstotkov, cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb pa za osem odstotkov.

Srednja cena stanovanja v večstanovanjskih stavbah na ravni države se je lani oblikovala pri 2610 evrov na kvadratni meter, kar je 210 evrov več kot leto prej. Srednja cena prodanih stanovanj v Ljubljani se je zvišala za 40 evrov na kvadratni meter in praktično dosegla 4000 evrov na kvadratni meter.

Srednja cena hiše s pripadajočim zemljiščem je medtem lani znašala 141.000 evrov, kar je za 9000 evrov višje kot leto prej. Srednja velikost prodanih hiš je znašala 168 kvadratnih metrov, srednja velikost pripadajočega zemljišča pa 720 kvadratnih metrov. V Ljubljani je bilo treba za hišo s pripadajočim zemljiščem v povprečju odšteti 380.000 evrov.

Razlika v cenah stanovanjskih nepremičnin med območji, kjer so najvišje, torej v Ljubljani ter gorenjskih in obalnih turističnih krajih, ter pretežno ruralnimi območji, kjer so najnižje, se je lani nekoliko zmanjšala. Cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah so bile tako v Ljubljani v povprečju 3,2-krat višje kot v Beli krajini, cene stanovanjskih hiš pa 6,3-krat. Cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih hiš so bile v Ljubljani v povprečju več kot 30-krat višje kot v Prekmurju, kjer so praviloma najnižje.

Geodetska Uprava ocenjuje, da smo že dosegli vrh nepremičninskega cikla in prehajamo v fazo upočasnitve oziroma ohlajanja trga na ravni celotne države. Ocenjujejo, da so cene stanovanjskih nepremičnin v zadnjih petih letih zrasle za 60 odstotkov, cene hiš za 46 odstotkov in cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb za 54 odstotkov.

Prejšnji članekNaložbe v nove stanovanjske stavbe po vsej Evropi leta 2026 za 6,4 odstotka nižje
Naslednji članekUrejanje novega mestnega parka v Kranju