V skladu z danes uveljavljenim zakonom o centralnem kreditnem registru bo Banka Slovenije najpozneje v dveh mesecih vzpostavila centralni kreditni register, v katerem bodo na nacionalni ravni zbrani podatki o zadolženosti tako fizičnih oseb kot poslovnih subjektov. S tem naj bi zagotovili odgovorno kreditiranje in vzdržno zadolževanje.
Banki Slovenije bodo podatke o danih kreditih sporočale banke in hranilnice ter drugi po zakonu usposobljeni kreditodajalci, pa tudi Družba za upravljanje terjatev bank, Stanovanjski sklad RS in Eko sklad. Vsi ti bodo hkrati tudi člani sistema izmenjave informacij in bodo kot takšni lahko dostopali do vseh podatkov, ki se bodo izmenjevali v njem.
Register se vzpostavlja z namenom izboljšanja procesov ocenjevanja in obvladovanja kreditnih tveganj kreditodajalcev, spodbujanja odgovornega kreditiranja in vzdržnega zadolževanja ter preprečevanja prezadolževanja tako fizičnih oseb kot poslovnih subjektov.
Banka Slovenije bo te podatke uporabljala tudi za izvajanje svojih nalog, zlasti na področju vodenja denarne politike, zagotavljanja finančne stabilnosti ter makrobonitetnega nadzora in upravljanja tveganj.
Za fizične osebe podoben sistem velja že zdaj, in sicer je Banka Slovenije 1. januarja letos vzpostavila sistem izmenjave informacij o boniteti strank.
Za vzpostavitev sistema za izmenjavo podatkov o kreditnih poslih poslovnih subjektov pa doslej v nacionalni zakonodaji ni bilo pravne podlage, čeprav je ravno prekomerna izpostavljenost do podjetij v največji meri prispevala k visokemu deležu slabih terjatev, zaradi česar je bilo treba v letih 2013 in 2014 sanirati bančni sistem.
Na finančnem ministrstvu so prepričani, da bo imela uveljavitev zakona pozitivne posledice na gospodarstvo. Delež slabih posojil v bančnem sistemu se bo zmanjšal, kar bo bankam omogočilo ponovno bolj aktivno kreditiranje gospodarstva, podjetjem z uspešnimi poslovnimi rezultati ter ambicioznimi načrti pa lažje dostopanje do bančnih posojil.
Vir:STA
