Določila novele protikoronskega zakona na področju gradbeništva so velikega pomena za blaženje gospodarskih posledic novega koronavirusa, obenem pa še vedno omogočajo tudi varstvo okolja, so poudarili na ministrstvu za okolje in prostor. Očitke okoljevarstvenikov so znova zavrnili. Menijo, da gre za napačno razumevanje določil.
Ukrepi za učinkovitejšo gradnjo so pomemben prispevek za blažitev posledic epidemije za slovensko gospodarstvo, saj bodo prispevali k pospešitvi investiranja države, občin in zasebnih podjetij v gradnjo infrastrukture in objektov ter posledično njihovo opremljanje, so zapisali na ministrstvu.
Čimprejšnji zagon investicij po njihovih navedbah pomembno prispeva tudi k ohranjanju delovnih mest na področju gradbeništva, prometa, dobaviteljskih verig in širšega storitvenega sektorja. “Predlog rešitve je za ponovni zagon gospodarstva nujno potreben. Je strokovno uravnotežen med skrbjo za zaščito okolja in skrbjo za razvoj,” so poudarili.
Eden glavnih očitkov nevladnih organizacij glede zakonskih sprememb je, da bo njihovo delovanje skoraj onemogočeno. Predvideni dodatni pogoji za društva namreč so, da morajo imeti 50 aktivnih članov, kar se izkazuje z redno plačano članarino in udeležbo na zborih članov.
Kot so pojasnili na ministrstvu, je pomembno, da nevladne organizacije, ki želijo zastopati javni interes, v fazi priznavanja tega statusa dokažejo zadosten interes pri zastopanju javnosti oz. pri zagovarjanju javnega interesa. “Ta se najbolj ustrezno dokazuje prek ustreznega števila članov kot podpornikov njihovega delovanja,” so navedli.
Zahteva glede minimalnega števila aktivnih članov je po njihovih navedbah skladna tudi s sporočilom Evropske komisije o dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, ki pravi, da je tudi število članov v nevladnih organizacijah lahko pomemben kazalnik njene dejavnosti.
“Prav tako zahtevano število 50 članov ni nesorazmerno visoko, da bi omejevalo dostop do pravnega varstva nevladnim organizacijam, ki delujejo v javnem interesu,” so prepričani na ministrstvu. To po njihovih besedah dokazujejo številne organizacije, društva, zveze in drugi, ki temu pogoju zadostujejo.
Rešitev, ki jo prinaša gradbena zakonodaja, je v širši javnosti ocenjena kot dobra in nujno potrebna, so izpostavili. “S strani Gospodarske zbornice Slovenije smo prejeli celo predlog, da bi bilo glede na pretekle izkušnje treba število članstva še povečati,” so dodali.
Spomnili so še, da je stališče glede pomena obveznega minimalnega števila članov vključeno že v gradbenem zakonu, v katerem je v primeru civilnih iniciativ določeno, da so te lahko stranski udeleženci v postopku pod pogojem, če imajo podpise 200 polnoletnih fizičnih oseb s stalnim prebivališčem na območju občine, kjer je načrtovana gradnja.
