Stanovanjske zadruge ponujajo alternativno obliko reševanja stanovanjskega problema mladih. Deležniki so na posvetu na fakulteti za arhitekturo želeli spodbuditi oblikovanje pravnih in finančnih okvirov ter podpornih politik za vzpostavitev in razvoj stanovanjskih zadrug v Sloveniji.
Skupina mladih je pred kratkim ustanovila stanovanjsko zadrugo, s katero želijo člani zadruge zgraditi alternativno obliko bivanja, je pojasnil Klemen Ploštajner iz stanovanjske zadruge Zadrugator. Z ustanovitvijo zadruge naslavljajo probleme mladih, ki jih prinašajo prekarno delo, odhodi v tujino, večja mobilnost in razpršenost dela. A za učinkovito delovanje potrebujejo podporo države z vzpostavitvijo zakonodajnega, finančnega in prostorskega načrtovanja.
Anja Planišček z ljubljanske fakultete za arhitekturo je predstavila izsledke skupine študentov, ki so v preteklem študijskem letu raziskovali stanovanjsko zadružništvo kot alternativno obliko stanovanjske preskrbe v Sloveniji. Študenti so poiskali potencialne stavbe v lasti ljubljanske občine in na razstavi, ki je spremljala posvet, predstavili tri lokacije, na katerih vidijo možnosti umestitve stanovanjskih zadrug. Raziskovali so, kako bivati prostorsko racionalno, prilagodljivo, družbeno povezano in stroškovno ugodno. Dostopnost stanovanj je za mlade sicer zelo nizka, ugotavlja Planiščkova, za Slovenijo pa je značilna pozna selitev v prvo samostojno stanovanje.
Cilj posveta je bila združitev argumentov in identifikacija največjih ovir, kot je dejal državni sekretar Tadej Slapnik iz kabineta predsednika vlade. Poudaril je tudi, da je področje zagotavljanja dostopnih stanovanj zapisano tudi v koalicijski pogodbi.
Barbara Radovan, generalna direktorica direktorata za prostor, graditev in stanovanja, je opomnila, da je bil s “širokim konsenzom” sprejet nacionalni stanovanjski program, strateški dokument, ki določa smer razvoja nacionalne stanovanjske politike. Program za 2015-2015 je opremljen tudi z akcijskim načrtom, v katerem je predvidena vzpostavitev stanovanjske operative, je še izpostavila.
Nena Dokuzov, vodja sektorja za socialno podjetništvo, je predstavila nekaj ukrepov, s katerimi na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo mladim lajšajo dostop do najema stanovanja. Gre predvsem za različne javne razpise s področja politike socialnega podjetništva in povratnih oblik mikrofinanciranja.
Direktor stanovanjskega sklada RS Črtomir Remec se je strinjal, da v stanovanjski ponudbi manjka za mlade cenovno sprejemljivih stanovanj na pravih lokacijah, želipa si tudi da bbi mlade najprej spodbudili k skupinskim najemom stanovanj.
Marko Peterlin iz Mreže za prostor, ki povezuje nevladne organizacije na področju urejanja prostora, je poudaril, da morajo najemne stanovanjske kooperative postati del javne stanovanjske politike. Opozoril je tudi, da namesto poimenovanja “zadruge” v razpravo poskušajo vpeljati izraz “kooperative”, saj pobuda za njihovo ustanovitev prihaja od mladih.
Kot so organizatorji pojasnili že v vabilu na posvet S stanovanjskimi zadrugami do dostopnih najemnih stanovanj za mlade, zadruge temeljijo na združevanju članov z namenom zagotavljanja kvalitetnih in finančno dostopnih stanovanj. Temeljijo pa na načelih prostovoljnega članstva, demokratičnega upravljanja in ekonomske participacije.
Posvet so organizirali kabinet predsednika RS, fakulteta za arhitekturo in stanovanjska zadruga Zadrugator v sodelovanju z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo RS, Ministrstvom za okolje in prostor RS, Mrežo za prostor in partnerskimi organizacijami.
Vir: STA
