Parlamentarni odbor za notranje zadeve je 28. junija potrdil predlog zakona o prijavi prebivališča, ki odpravlja nekatere administrativne ovire. Hkrati predlog tudi ostreje kaznuje fiktivne prijave. Poslanci so bili precej enotni, zato razprava ni bila dolga.

Državni sekretar na notranjem ministrstvu Andrej Špenga meni, da predlog zakona celovito odpravlja pomanjkljivosti trenutne zakonodaje in zagotavlja skladnost registra stalnega prebivalstva z dejanskim stanjem. Na naslov prebivališča je namreč vezanih veliko pravic. V praksi se zato pogosto dogaja, da posamezniki zlorabljajo institut prijave prebivališča in prijavljajo prebivališča na naslovih, kjer dejansko ne prebivajo, je opozoril. Predlog tako obvezuje posameznika, da ob prijavi prebivališča navede resnične podatke o naslovu naselitve.

Ob tem predlog dopolnjuje kazenske sankcije in dopušča možnost, da prekrškovni organi za prekršek izrečejo globo, ki ni najnižja predpisana. Predlog kot prekrškovni organ namesto inšpektorata za notranje zadeve določa upravne enote.

S predlogom se z odpravo administrativnih ovir podaljšuje najdaljše obdobje prijave začasnega prebivališča z enega na dve leti. Število začasnih prebivališč je s predlogom zakona še vedno omejeno.

Administrativne ovire bodo manjše tudi za turistične delavce. Namesto na petih koncih, na občini, statističnem uradu, finančni upravi, Ajpesu in policiji, bodo svoje goste sedaj lahko prijavili le na enem. Prav to je pozdravil poslanec Marko Ferluga (SMC) v kratki razpravi, Anita Koleša pa je omenila večinsko naklonjenost občin novi zakonski ureditvi. Izpostavila je tudi obveznost, ki jo predlog prinaša najemodajalcem, in sicer da se strinjajo z najemnikovo prijavo bivališča. Poudarila je, da prijava bivališča ne posega v lastninske pravice lastnikov nepremičnin.

Vir: STA