DZ je z 69 glasovi za in tremi proti sprejel novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči pod določenim pogojem ukinja zaznambo na nepremičnini in vračilo pomoči. Pogoj pa je, da nepremičnina, ki jo imajo v lasti in v njej bivajo, ne presega vrednosti 120.000 evrov.

Vsem, ki imajo v tem trenutku vpisano zaznambo, bo ta po uradni dolžnosti izbrisana, določa sprejeta novela.

Mejna vrednost 120.000 evrov se po pojasnilu ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti nanaša na vrednost po izračunih geodetske uprave, ne pa na vrednost, ki bi jo nepremičnina morda dosegla na trgu nepremičnin. Približno toliko znaša povprečna vrednost stanovanj in stanovanjskih hiš v Sloveniji, so razloge za določitev takšnega zneska pojasnili na ministrstvu.

Novela določa črtanje zaznambe na nepremičnini v lasti upravičenca do varstvenega dodatka oz. denarne socialne pomoči, ki nima dovolj sredstev za preživljanje. Kot oseba, ki ima dovolj lastnih sredstev za preživljanje, se po zakonu šteje tisti, ki ima v lasti stanovanje oz. hišo, katere vrednost presega 120.000 evrov.

Lastnik nepremičnine v vrednosti nad 120.000 evrov je do omenjenih pravic lahko upravičen le, če center za socialno delo po prostem preudarku presodi, da si preživetja z nepremičnino začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati. Po preteku 24 mesecev pa je upravičen do omenjenih pravic pod dodatnim pogojem zaznambe na nepremičnini.

Zakon se bo začel uporabljati 1. februarja.

Število prejemnikov varstvenega dodatka je od leta 2012, ko je začela veljati nova socialnovarstvena zakonodaja, z več kot 46.700 padlo na približno 10.500 v letu 2016. Nova zakonodaja je namreč v primeru prejemanja varstvenega dodatka uveljavila zaznambo na nepremičnini.

Vir. STA