Slovenski vodarji so se zbrali na 27. Mišičevem vodarskem dnevu v Mariboru, na katerem razpravljajo o upravljanju z vodami in gradnji objektov vodne infrastrukture. Med drugim se bodo posvetili protipoplavnim ukrepom, saj, kot opozarjajo, je škoda, ki jo povzročijo poplave, velikokrat višja od cene, ki bi jo terjali zaščitni ukrepi.
Na posvetu, ki ga prirejata Vodnogospodarski biro Maribor in Drava Vodnogospodarsko podjetje Ptuj v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor, bodo med drugim tudi preučili rezultate lani ustanovljene državne direkcije za vode. “Od direkcije za vode smo veliko pričakovali in po naših informacijah so veliko stvari tudi pripravili ali jih vsaj zagnali. A problem ostaja denar, s katerim direkcija za vode ne razpolaga. Sredstva so še vedno na ministrstvu,” je ob robu posveta povedal predsednik organizacijskega odbora Mišičevega vodarskega dne, direktor Vodnogospodarskega biroja Maribor Smiljan Juvan.
Veseli ga, da se za projekte s področja upravljanja in urejanja vod uspešno koristi evropska kohezijska sredstva, saj država sama daje v ta namen malo denarja. “Iz slovenskega proračuna je sredstev za vode vsako leto izredno malo. Vodni sklad se je večinoma uporabljal za reševanje vodarskih problemov ob izgradnji hidroelektrarn na spodnji Savi, zato za preostali del Slovenije praktično ni ostalo sredstev,” je pojasnil Juvan.
Trenutno so v izvajanju štirje veliki kohezijski projekti na območju Ljubljane, Železnikov, na Dravi in Savinji, ki so skupno vredni okoli 150 milijonov evrov, od tega bo 90 milijonov evrov kohezijskih sredstev. “Vsakih pet ali deset let se jasno pokaže, da je Slovenija močno ogrožena zaradi poplav. V to preventivo bi morali bistveno več vlagati, saj škoda, ki jo povzročijo poplave, velikokrat presega sredstva, ki bi bila potrebna, da bi jih preprečili,” je še povedal Juvan.
Zbrane je nagovorila tudi ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, po besedah katere je področje upravljanja voda eno od ključnih prednostnih nalog njenega ministrstva. Med uspehi v letošnjem letu je poleg vzpostavitve direkcije za vode navedla še sprejetje načrta upravljanja voda do leta 2020 ter pripravo načrtov upravljanja z morskim okoljem in zmanjševanja poplavne ogroženosti, “kjer smo prvič do sedaj v sodelovanju z občinami pripravili nabor 200 investicij, za katere računamo, da bodo z aktivnim delovanjem direkcije za vode pripomogle k bolj učinkovitemu konkretnemu zmanjševanju poplavne ogroženosti Slovenije in obenem omogočile učinkovito črpanje evropskih in nacionalnih virov za te namene”.
Izpostavila je tudi aktivnejše sodelovanje z občinami. “Pri konkretnih projektih uveljavljamo sistem tripartitnega partnerstva, kjer občine poskrbijo za pripravo ustrezne dokumentacije, ministrstvo za okolje in prostor preko sklada za vode zagotovi financiranje, direkcija za vode pa izpelje potrebne ukrepe na terenu,” je pojasnila. “Vabimo občine, da se usmerijo k temu načinu in samo pričakovanje, kaj vse bo država naredila, obrnejo sebi v prid in izvedejo prve korake. Občinski prostorski načrti v večini primerov omogočajo pridobitev gradbenih dovoljenj na upravnih enotah, dogovarjanje z lastniki zemljišč pa je z nivoja občine mnogo lažje in hitrejše kot z nivoja države,” je pojasnila.
Mišičev vodarski dan je srečanje slovenskih vodarjev, ki se odvija v Mariboru vsako leto v decembru. Namenjeno je strokovnjakom vodnogospodarskih, projektantskih, raziskovalnih in načrtovalskih organizacij, javnih in upravnih služb, vsem, ki se ukvarjajo z upravljanjem, urejanjem in varovanjem voda oziroma jih ta dejavnost zanima. Srečanja se redno udeležuje okoli 160 ljudi iz vse Slovenije z okoli 30 referati aktualne vsebine.
Vir:STA
