Lansko leto rekordno za slovenski nepremičninski trg

67
Od leta 2015 do leta 2017 je bilo največje povečanje obsega prometa z zemljišči za gradnjo, in sicer okoli 36 odstotkov, takoj zatem pa s stanovanjskimi hišami, in sicer okoli 33 odstotkov.

Število kupoprodaj na slovenskem nepremičninskem trgu je bilo lani z okoli 36.000 posli rekordno, kaže poročilo Geodetske uprave RS. Tudi vrednost prometa z nepremičninami se je, predvsem zaradi rasti števila kupoprodajnih poslov in cen stanovanjskih nepremičnin, izenačila z rekordno vrednostjo leta 2007, to je okoli 2,3 milijarde evrov.

Vse boljše socialnogospodarske okoliščine, rast kreditiranja gospodinjstev in nizke obrestne mere po pojasnilih geodetske uprave vzdržujejo visoko povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah. Vrednost poslov s stanovanji je z 975 milijoni evrov dosegla 42,3 odstotka celotnega prometa, sledile so hiše (563 milijonov evrov oz. 24,4 odstotka) in zemljišča za gradnjo (234 milijonov evrov oz 10,1 odstotka).

Od leta 2015 do leta 2017 je bilo največje povečanje obsega prometa z zemljišči za gradnjo, in sicer okoli 36 odstotkov, takoj zatem pa s stanovanjskimi hišami, in sicer okoli 33 odstotkov. To kaže na precejšnje povečanje interesa kupcev po stanovanjskih hišah in zemljiščih za gradnjo, ki se v večjem delu nahajajo zunaj strnjenih mestnih središč.

“Razlog gre iskati v visokih cenah stanovanj na nekaterih najbolj aktivnih trgih stanovanjskih nepremičnin v državi. Večje ponudbe novih stanovanj še ni, saj je potreben čas za izpeljavo novih naložbenih projektov,” so pojasnili na geodetski upravi.

Na vseh obravnavanih tržnih analitičnih območjih se je med letoma 2015 in 2017 povečal obseg prodaj stanovanj od okoli šest do okoli 40 odstotkov, največ v Novem mestu, Krškem in Brežicah, najmanj pa na Obali brez Kopra, v Kopru in Murski Soboti.

Cene stanovanj so se med letoma 2015 in 2017 povišale, najbolj v Ljubljani (+18 odstotkov), Kopru (+17 odstotkov) in okolici Ljubljane (+12 odstotkov). Povprečne cene so bile lani najvišje v Ljubljani (okoli 2400 evrov na kvadratni meter), sledijo Obala brez Kopra (okoli 2300 evrov na kvadratni meter) ter Koper (2100 evrov na kvadratni meter). Najnižje so bile na območju Murske Sobote, Krškega in Brežic z okoli 950 evri na kvadratni meter.

“Rast cen je že spodbudila gradbeno dejavnost na območjih, kjer je povpraševanje po stanovanjih največje, predvsem v Ljubljani. Večinoma gre za novogradnje oz. razširitve ali adaptacije enostanovanjskih in manjših večstanovanjskih stavb,” so spomnili na upravi.

Prodaja hiš je najopazneje narasla v okolici Ljubljane s 35 odstotki in Mariboru z 18 odstotki. Cene hiš so najbolj narasle v Ljubljani (+19 odstotkov), Obali brez Kopra (+15 odstotkov) in okolici Ljubljane (+devet odstotkov). Povprečne cene hiš so bile lani najvišje na Obali brez Kopra z okoli 300.000 evrov, v Ljubljani z okoli 250.000 evrov, najnižje pa na območjih Krškega in Brežic ter Murske Sobote, kjer so stale povprečno od okoli 70.000 evrov do 90.000 evrov.

Najmanj se je povečal obseg prometa s poslovnimi nepremičninami (pisarne in lokali), in sicer za okoli sedem odstotkov, kar je posledica rasti najemnega trga poslovnih nepremičnin. V Ljubljani je zaznati povišanje cen pisarn v zadnjih treh letih za okoli 25 odstotkov, na ostalih analitičnih območjih so cene v zadnjih letih ostale nespremenjene.

Daleč največ prodaj zemljišč za gradnjo je bilo izvedenih v okolici Ljubljane, kjer je občuten prelom med leti 2016 in 2017. “Verjetno lahko v zadnjih treh letih govorimo o povečanju prometa zemljišč za gradnjo stavb v okolici Ljubljane za več kot 70 odstotkov. Drugo analitično območje, kjer je promet z zemljišči za gradnjo takoj za okolico Ljubljane, je mesto Ljubljana, kjer pa je promet v zadnjih letih v povprečju podoben,” so navedli na geodetski upravi.

V Ljubljani so bile povprečne cene zemljišč za gradnjo najvišje (230 evrov na kvadratni meter), sledijo Obala brez Kopra in Kranj (oba v povprečju okoli 110 evrov na kvadratni meter) in Maribor (okoli 80 evrov na kvadratni meter). Na ostalih območjih se povprečne cene zemljišč za gradnjo gibajo v okolici slovenskega povprečja, to je od 50 do 60 evrov na kvadratni meter, razen na območju Slovenj Gradca, Postojne, Krškega in Brežic, kjer cene v povprečju segajo pod 30 evrov na kvadratni meter.

Promet s kmetijskimi zemljišči se je glede na prodano število parcel povečal za 24 odstotkov, glede na prodane površine pa za okoli 10 odstotkov. Bistvenih sprememb povprečnih cen kmetijskih zemljišč v zadnjih treh letih ni bilo zaznati.

Abanka
LON
Banka Koper
NLB Vita
AS
KPMG

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here