V agenciji so še dejali, da je stavba, kjer je bil nekoč gostinski lokal, dotrajana in potrebna celovite prenove. V naravi Petriček sicer obsega okoli 8000 kvadratnih metrov stavbnega in 38.100 kvadratnih metrov kmetijskega zemljišča.

Z denacionalizacijo, ki je postala pravnomočna leta 2009, je celjska občina Petriček vrnila v last družine Petriček. Zaradi opazno slabšega stanja vrnjene nepremičnine je družina sprožila odškodninski postopek. Škodo so jim želeli povrniti v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe, a se je slednja pritožila in zahtevo lastnika Tomaža Petrička zavrgla.

Celjska občina ni kazala interesa za to območje, saj je za podobne rekreacijske vsebine poskrbela z infrastrukturo v drugih delih mesta in zunaj njega. Februarja lani naj bi se za nakup Petrička zanimal nek Celjan, ki ga je imel namen kupiti za 250.000 evrov.

Družina Petriček je leta 2015 od Športne zveze Celje za uporabo zemljišča in objekta zahtevala 237.500 evrov z obrestmi. Ker zveza denarja ni imela, bila pa je lastnica tamkajšnjega asfaltiranega igrišča, je družina v zameno za igrišče odstopila od svoje zahteve.

Leta propadanja so krepko znižala vrednost Petrička, saj se je prvotna prodajna cena gibala od pol do enega milijona evrov.

Lastnik posestva je bil Ervin Avgust Petriček. V času druge svetovne vojne in po njej je Petriček služil kot koncentracijsko taborišče za otroke. Priprti otroci so imeli manj kot 15 let in večina jih je bila odvzeta staršem, ki so bili zaprti na Teharjah ali pa so bili nemškega rodu. V začasnem zavetišču za otroke so morali opravljati najrazličnejša fizična dela, bili so tudi žrtve šikaniranja in zasmehovanja.

V povojnem času je Petriček dobil povsem drugačno vsebino. Nadeli so mu uradno ime Športnorekreacijski center Griček.