Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije bo v letu 2017, ki bo po besedah generalnega direktorja zavoda Jerneja Hudolina leto Jožeta Plečnika, posebno pozornost posvetil promociji njegovega dela. Plečnikovo leto bo dodobra zaznamovalo tudi delo ljubljanske območne enote, medtem ko se bodo v Mariboru posvetili reševanju gradov.

Kot je na današnjem srečanju z novinarji povedal Hudolin, so pred dnevi tudi končali pripravo obširne dokumentacije za vpis Plečnikovih del na Unescov seznam, muzej v Plečnikovi hiši v Trnovem, ki je po prenovi vrata odprla lani septembra, pa je tudi med kandidati za evropski muzej leta.

Na območju celjske enote zavoda se po besedah generalnega konservatorja Roberta Peskarja denimo za prihodnje leto obetajo dobre možnosti za obnovo gradu Podčetrtek. Za nakup se zanima tujec, ki bi v gradu rad uredil hotel. Celostne prenove pa bo deležen tudi dvorec Lanovž v Celju, v katerem bodo uredili medicinski center.

Na območju ljubljanske enote se me drugim obeta prenovo gradu Ig, v Kranju pa se bodo posvetili reševanju gradu Kamen, ki je v zelo slabem stanju. Na mariborski območni enoti se bodo usmerili v reševanje gradov Borl, Negova in Slivnica pri Mariboru, na novogoriški območni enoti pa popotresni sanaciji nekaterih objektov, poškodovanih v zadnjih potresih.

V Novem mesto se bodo nadaljevala pripravljalna dela za osnovanje največjega arheološkega parka v Sloveniji, arheološkega parka Situla na Marofu, v Piranu pa načrtujejo obsežno prenovo piranske Punte in obalnega dela mesta.

Hudolin je danes opozoril še noveliranje zakonodaje, in sicer na predloge treh zakonov – zakona o urejanju prostora, t.i. gradbenega zakona, ki se je doslej imenoval zakon o graditvi objektov, ter zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih, ki jih je vlada oktobra poslala v javno obravnavo in medresorsko razpravo.

Kot je dejal, vsi trije predlogi korenito spreminjajo področje urejanja prostora, graditve objektov in opravljanja dejavnosti na teh področjih. Spremembe so po njegovih besedah na splošno kvalitetno pripravljene, vendar pa predlogi prinašajo tudi nekatere rešitve, ki so zanje nesprejemljive.

Tako predlog t.i. gradbenega zakona projektne pogoje in soglasja v postopku pridobivanja gradbenih dovoljenj in zavezujočih upravnih odločb spreminja v nezavezujoče projektne pogoje in mnenja, ki jih organu, ki izda gradbeno dovoljenje, ni treba upoštevati. To po Hudolinovih besedah pomeni, da bo organ, ki izdaja gradbeno dovoljenje, pogoje zavoda ali mnenje lahko tudi spregledal in izdal gradbeno dovoljenje mimo njih.

Slaba plat, ki se bo tikala investitorjev, pa je po Hudolinovih besedah ta, da se v primeru nestrinjanja s kulturno varstvenim mnenjem ne bodo mogli pritožit nanj, saj to ne bo upravni akt, ampak se bodo lahko pritožili šele po pridobitvi gradbenega dovoljenja. Tam, kjer gradbeno dovoljenje ni potrebno, pa režim ostaja tak, kot doslej in je seveda strožji, kar je, tako Hudolin, paradoksalno.

Kot je še povedal Hudolin, so tudi že podali pripombe na ministrstvo za okolje in prostor. Dodal je, da računajo, da se bodo predlogi omenjenih zakonov v teh segmentih še spremenili.

Vir:STA