Vprašanje: Leta 1980 se je zgradila enostanovanjska hiša, ki je skozi leta postala tristanovanjska. Eno stanovanje je v pritličju, eno v nadstropju in eno v mansardi. Vsi trije lastniki imajo vpisano lastninsko pravico na parceli v solastniškem deležu do 1/3. Ali je kakor koli sporna prodaja enega od teh stanovanj, čeprav je bilo gradbeno dovoljenje izdano za enostanovanjsko hišo in čeprav imajo zdaj vsa 3 stanovanja svoje števce za elektriko (v začetku je bil verjetno 1 števec za celotno hišo). Verjetno bi bilo pravno stanje bolj sporno v primeru vpisa etažne lastnine, saj bi se v tem primeru moralo pridobiti novo gradbeno in uporabno dovoljenje?
V režimu solastnine velja ureditev, da lahko vsak posamezni solastnik samostojno razpolaga s svojim idealnim (solastniškim) deležem v razmerju do celote, ki ga upravičuje do idealnega dela stvari, s katerim lahko samostojno razpolaga. Solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov. Morda v ponazoritev, v praksi poznamo mnoge primere, ko so stanovalci večstanovanjskih hiš (pravno-formalno) solastniki zemljišča pod stavbo, v kateri se ta stanovanja nahajajo, vendar v naravi imajo stavbo, ki pripada zemljišču pod njo, razdeljeno po posameznih delih, ki jih samostojno in izključno uporabljajo ter pri tem praviloma obzirno izvršujejo svojo lastninsko pravico na idealnem deležu, ki mu pripada pripadajoči del večstanovanjske hiše v naravi. V primeru, da imajo solastniki v naravi urejena lastniška razmerja glede uporabe in koriščenja posameznih delov večstanovanjske hiše, ocenjujemo, da dejstvo, da večstanovanjska hiša ni etažirana, ne bi smelo predstavljati dejanske, toliko manj pa pravne ovire pri razpolaganju s solastnim deležem posameznega solastnika. Ob navedenem je treba še omeniti, da solastnik lahko razpolaga s svojo pravico brez soglasja drugih solastnikov, vendar imajo v primeru nepremičnin drugi solastniki pri prodaji predkupno pravico.
Odgovor pripravil: odvetnik Rok Šonc, Erjavec in partnerji, o.p., d.o.o.
