Oskrbovana stanovanja omogočajo, da starostnik ohrani najpomembnejše prednosti bivanja v lastnem domu, predvsem avtonomnost in zasebnost. Med oskrbovanimi stanovanji je približno tretjina lastniških, dve tretjini pa najemnih, trdijo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Na ministrstvu navajajo, da gre za stanovanja, ki uporabnikom omogočajo kakovostno bivanje in veliko samostojnosti, ob tem pa lahko kadarkoli uporabijo osebni telefonski alarm za pomoč na daljavo.
Oskrbovana stanovanja po opozorilu ministrstva za delo niso del mreže javne službe, v njih pa je ob strinjanju občine vseeno mogoča pomoč na domu. Namenjena so starejšim, ki so še dovolj samostojni, da ne potrebujejo veliko tuje nege in oskrbe.
Od vseh oskrbovanih stanovanj v Sloveniji je približno ena tretjina lastniških, dve tretjini pa najemnih. Največji lastnik oskrbovanih stanovanj je Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja – v lasti ima približno 25 odstotkov (271) vseh oskrbovanih stanovanj, nahajajo pa se v več kot desetih krajih, med drugim v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju in Kopru. Večji lastniki so še Stanovanjski sklad RS, območni in občinski stanovanjski skladi ter zasebni investitorji.
Najemnik oskrbovanega stanovanja mora biti starejši od 65 let, sposoben samostojnega bivanja in plačevanja najemnine ter ostalih stroškov, vezanih na najem. Med pogoji je tudi, da ni v osebnem stečaju. Kot je navedeno na spletni strani sklada, najemno pogodbo sklenejo za nedoločen čas.
Mesečna najemnina na Brdu v Ljubljani za najmanjše stanovanje, veliko 35 kvadratnih metrov, znaša približno 266 evrov, za največje, ki je veliko 70 kvadratnih metrov, pa približno 497 evrov. V najemnino niso zajeti stroški porabljene energije in vode, rtv-prispevka, skupni obratovalni stroški hiše, stroški storitev osnovne in socialne oskrbe ter stroški za celodnevno telefonsko nujno pomoč oziroma klic v sili ter morebitni drugi stroški v zvezi z uporabo stanovanja.
Najemnik v Domu starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik lahko ob plačilu uporablja storitve doma po svojih željah in potrebah, pri čemer se za vrsto in obseg posameznih storitev dogovori z domom. Najpogostejše storitve so dnevno prinašanje obrokov hrane, vzdrževanje osebne higiene, gospodinjska pomoč (čiščenje, pranje in likanje). Omogočajo tudi zdravstveno varstvo in zdravstveno nego po predpisih o zdravstvenem varstvu, pa tudi pomoč pri ohranjanju družabnih stikov.
V domovih za starejše prebiva približno 18.000 stanovalcev, v pomoč na domu kot socialno-varstveno storitev pa je vključenih približno 7000 uporabnikov. Na ministrstvu opozarjajo, da je z razvojem različne ponudbe za starostnike zunaj institucionalnega varstva dobro, da se razširi tudi ponudba oskrbovanih stanovanj.
V skladu z resolucijo o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013-2020 v prihodnje pričakujejo manjši delež stanovalcev v institucionalnih oblikah in večji delež tistih v t. i. skupnostnih socialnega varstva. Slednje nudijo pomoč posameznikom z različnimi težavami, da kolikor je mogoče samostojno prebivajo v skupnosti. Gre na primer za pomoč na domu, za dnevne oblike varstva in za družinskega pomočnika.
Ministrstvo zagotavlja, da bodo oskrbovana stanovanja tudi v prihodnje pomenila pomembno obliko pomoči zlasti starejšim, ki ne morejo več v celoti skrbeti zase in ne želijo ali ne morejo več živeti na svojem domu zaradi različnih vzrokov, na primer zaradi arhitekturnih ovir.
Ministrstvo navaja, da je bilo v Sloveniji sredi leta 2015 približno 1000 oskrbovanih stanovanj in v njih živelo nekaj več kot 1000 stanovalcev.
Vir: STA
