Jeseni javna razprava o prostorski in gradbeni zakonodaji

241
Vir: 123rf

Ministrstvo za okolje in prostor je po javni razpravi v začetku leta spremenilo in dodelalo osnutke nove prostorske in gradbene zakonodaje. V novo javno razpravo bodo predvidoma poslani septembra, še vedno pa naj bi bili novi zakoni uveljavljeni v letu 2017.

Na ministrstvo je bilo poslanih več kot 1000 strani pripomb in predlogov na osnutke zakona o urejanju prostora, gradbenega zakona ter zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih. “Vsi trije zakoni se spreminjajo in dodelujejo, ni pa to glavni razlog za novo javno razpravo. Ker bodo šli predlogi v medresorsko usklajevanje, se nam je zdelo pošteno, da tisti, ki so sodelovali v javni razpravi, vidijo, kaj je bilo narejenega, in imajo možnost dati še kakšen odziv,” je povedal Luka Ivanič iz službe za sistem okolja in prostora na ministrstvu. Zaradi kompleksnosti tematike pričakujejo tudi obsežno razpravu v državnem zboru, še vedno pa je predvideno uveljanjanje zakonov v prihodnjem letu.

Za gradbeno dovoljenje potrebna manj obsežna dokumentacija

V osnutku gradbenega zakona je še vedno predvideno zmanjšanje obsega potrebne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, še vedno pa bo potrebno dokazovanje izpolnjevanja bistvenih zahtev, kar je predvideval tudi prejšnji osnutek. Kot je povedala Sabina Jereb z ministrstva, še vedno težijo h “krčenju projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, in sicer ne na račun vsebine, ampak formalnih zahtev”. Pravilnik o projektni dokumentaciji še usklajujejo.

Osnutek ohranja spremembe glede pridobivanja soglasij – ta se bodo po novem predvidoma imenovala “mnenja”, nanje pa upravni organ ne bo več nujno vezan. Pridobival jih bo lahko sam investitor ali pa upravi norgan, v vsakem primeru pa se jih bo pridobivalo zunaj postopka izdaje gradbenega dovoljenja. Postopek se bo lahko začel tudi brez soglasij ali z neusklajenimi – usklajeval pa jih bo upravni organ. “S tem omogočamo, da se investitor sam ne sooča z vsakim soglasodajalcem ali se pritožuje za vsako soglasje posebej, ampak lahko v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pride do rešitve,” je pojasnila Sabina Jereb.

Pred začetkom gradnje bo moral investitor začetek gradnje prijaviti – takrat bo potrebna tudi celotna dokumentacija s projektom za izvedbo. Z začetkom gradnje pa bo seznanjena tudi gradbena inšpekcija.

Skrajšani postopek za manj zahtevne objekte

Še vedno je predviden tudi skrajšani postopek izdaje gradbenega dovoljenja v primerih, ko ni predvidenih vplivov na okolje. Ne ve pa se še, ali bo omejen na določeno vrsto (manj zahtevnih) gradenj. Če bo investitor pridobil vsa pozitivna mnenja in upravni organ ne bo ugotovil kršitev v projektu, naj bi bilo dovoljenje izdano v skrajšanem postopku, s klavzulo “dovoljeno” neposredno na projektu. Tako naj ne bi bilo več potrebne posebne odločbe. Ali bo veljala domneva izdanega dovoljenja v primeru molka organa v predpisanem roku, kot je predvideval prvi osnutek, še ni znano.

Namesto vodje gradnje ostaja nadzornik

Sedanji osnutek namesto uvedbe vodje gradnje, ki je bila predvidena v prejšnjem osnutku, predvideva nadzornika. Ta naj bi imel zelo podobne naloge, kot jih ima po veljavni zakonodaji, ne pa tudi dodatnih (npr. vodenje gradbenega dnevnika), kot je bilo sprva predvideno. Med drugim bo skrbel za skladnost gradnje z gradbenim dovoljenjem, dokumentacijo in gradbišče.

Za objekte, ki nimajo vpliva na okolje in niso zahtevni, je še vedno predvidena prijava dokončanja gradnje. V njej bodo izjave nadzornika in izvajalca, da je gradnja skladna z gradbenim dovoljenjem. Investitorji pa bodo tudi za te objekte še vedno pridobili uporabno dovoljenje.

Postopek načrtovanja in gradbenega dovoljenja za projekte državnega pomena

Vsa določila glede integriranega postopka izdaje gradbenega dovoljenja in načrtovanja se selijo v zakon o urejanju prostora. Cilj je združitev prostorskega načrtovanja in pridobitve gradbenega dovoljenja za prostorske ureditve državnega pomena, za katere je predvideno načrtovanje z državnim prostorskim načrtom ter za primere, ko je predviden sprejem podrobnega občinskega prostorskega načrta.

“Rešitve še dodelujemo, gre za kompleksno zadevo,” trdi Ivanič. Postavlja se namreč vprašanje, kako povezati prostorsko načrtovanje, ki se začne na strateški ravni, in projektiranje do podrobnosti, ki omogoča vključevanje strank po gradbenem zakonu. Pri primerih tovrstnega načrtovanja, pri katerih je predviden sprejem podrobnega občinskega prostorskega načrta, je pod vprašajem tudi pristojnost občin in države.

Legalizacija nenevarnih nedovoljenih gradenj

Tudi predlog legalizacije nenevarnih nedovoljenih gradenj ostaja v osnutku. Možnost pridobitve dovoljenja za objekt daljšega obstoja, s katerim lastniku ne bi bilo več treba rušiti objekta, je predvidena za objekte, starejše od 20 let. Najverjetneje bo mogoča tudi nadzidava ali prizidava.

Za objekte, mlajše od 20 let, pri katerih gre večinoma za gradnje, neskladne z gradbenim dovoljenjem, bo predlagano, da bi za manjša odstopanja dobili uporabna dovoljenja oziroma odločbo o legalizaciji z morebitnimi sanacijskimi ukrepi.

V posebnih primerih, ko na primer lastnik nima druge nepremičnine, kjer bi lahko bival ali pa bi mu rušenje objekta vzelo glavni vir dohodka oziroma povzročilo veliko gospodarsko škodo, bo mogoče z začasnim dovoljenjem inšpekcijsko odločbo odložiti za pet let. V tem času naj bi si lastnik nepremičnine uredil nadomestni objekt.

Kot trdi Jerebova, želijo z ureditvijo nedovoljenih gradenj inšpekciji omogočiti zmanjšanje pripada zadev in usmeritev v nadzor tekoče gradnje.

Lokacijska preveritev, da ne bi bilo treba čakati na spremembo OPN

Glede urejanja prostora so med drugim predvidene spremembe glede občinskih prostorskih načrtov (OPN). Spremembe teh načrtov naj ne bi bile potrebne za vsako spremembo namenske rabe, temveč bi bila urejena lokacijska preveritev.

Kot trdi Ivanič, bi morale biti spremembe občinskih prostorskih načrtov namenjene gradnjam in drugim ureditvam javnega pomena. “Urejanje prostora se je v zadnjih letih zreduciralo na mehanizem za obravnavo pobud posameznikov za spremembo namenske rabe,” je pojasnil in dodal, da je to močna obremenitev postopkov. Kot primer lokacijske preveritve je navedel gradnjo dodatnih objektov na kmetijah, ne želijo pa generirati dodatne razpršene gradnje.

 

Vir: STA

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.