Ministrstvo za finance je zavrnilo ponovne kritike Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS), Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) glede priprave ukrepov za davčno prestrukturiranje. Dialog so sicer vodili, a so prepričani, da popolnega soglasja ni mogoče doseči.
Kot so zapisali na finančnem ministrstvu je “od konca februarja, ko je ministrstvo v prvem krogu posvetovanj začelo zbirati predloge o zasnovi davčnega prestrukturiranja, pa do sredine julija, ko so predlogi dobili končno obliko, ministrstvo opravilo več kot 20 pogovorov z različnimi deležniki – poleg že omenjenih treh organizacij še s Klubom slovenskih podjetnikov, Združenjem Manager, Trgovinsko zbornico Slovenije, Združenjem delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, Slovensko-nemško gospodarsko zbornico, Ameriško gospodarsko zbornico in sindikati”. To naj bi kazalo, da je ministrstvo s široko zasnovanim procesom priprave zakonodajskih rešitev vpeljalo pozitivno prakso vodenja dialoga. Dodali so še, da je “dejstvo, da ob tako različnih željah in usmeritvah posameznih socialnih partnerjev oz. sogovornikov popolnega soglasja pri sprejemanju takšnih ukrepov verjetno ne bo mogoče doseči nikoli”.
Na ministrstvu so poudarili tudi, da sta predloga novele zakona o dohodnini in novele zakona o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb pripravljena v skladu z napovedmi. Predloga delo v okviru možnega fiskalnega prostora razbremenjujeta za nekaj več kot 100 milijonov evrov, dodatnih obremenitev pa je za 60 milijonov evrov. Trditev, da bodo gospodarski subjekti dobili le višje dajatve, so zanikali. Od omenjenih 100 milijonov evrov na razbremenitev javnega sektorja odpade manj kot devet odstotkov. Zaradi ustave, zakona o fiskalnem pravilu in evropskih pravil je omejen prostor za razbremenitve, skupaj z zagotavljanjem trajnega strukturnega uravnoteženja javnih financ pa je treba hkrati vzdrževati tudi približno enako raven socialne države, so zatrdili na ministrstvu. Za dosego teh ciljev je potrebno zmanjšati javno porabo za približno 240 milijonov evrov letno.
Rok za pripombe na omenjena zakonodajna predloga je sicer že potekel. “Na zakon, ki ureja dohodnino, smo v javni razpravi prejeli pripombe 12 subjektov zainteresirane javnosti, na zakon, ki ureja obdavčitev dohodkov pravnih oseb, pa pripombe devetih subjektov. Ministrstvo bo na morebitne dodatne pripombe še počakalo kakšen dan, nato pa se bomo do njih opredelili in na tej podlagi sprejeli odločitev o nadaljnjih korakih,” so zapisali.
Pojasnili so tudi, da je pošiljanje predlogov zakonov v parlamentarni postopek najkasneje do prvih dni v septembru nujno, saj sicer sprememb v višini davčnih obveznosti za leto 2017 ne bo, prav tako pa ne bo mogoče uveljaviti tudi nekaterih drugih sprememb in ugodnosti – na primer bonitete in administrativne poenostavitve na področju obdavčitve kmetov. Časovnica je pomembna predvsem zaradi zagotovitve dovolj časa za pripravo na spremembe in njihovo vključitev v poslovne načrte za leto 2017.
Hkrati s pripravo predlogov za davčno prestrukturiranje naj bi potekal tudi dodaten projekt, in sicer nov zakon o davku na nepremičnine, a ta ne bo ključen vir za znižanje obremenitev stroškov dela. Davek na nepremičnine bo namreč v celoti prihodek občin in bo tako nadomestil tri dosedanje vire občinskih proračunov – davek na premoženje, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in pristojbino za gozdne ceste, so še dodali.
Tako se je Ministrstvo za finance odzvalo na kritike delodajalskih organizacij, med njimi Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS), Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS). Naštete še naprej nasprotujejo predlaganim zakonodajnim spremembam za davčno prestrukturiranje. Premierja Mira Cerarja pa so delodajalci pozvali k srečanju.
Vir: STA