Glede na nedavno poročilo svetovalnega podjetja Boston Consulting Group, Slovenija šteje približno 200 prebivalcev, ki imajo med 20 in 100 milijoni dolarjev (okoli 18 do 90 milijonov evrov) osebnega finančnega premoženja. To jih uvršča med najbogatejše posameznike na svetovni ravni, medtem ko večina drugih Slovencev v povprečju ne dosega finančnega premoženja v višini 250.000 dolarjev.
Poročilo temelji na podatkih, pridobljenih iz globalnega sistema nacionalnih računov (SNA) in informacij, zbranih od centralnih in poslovnih bank, je pojasnila družba.
Melanie Seier Larsen, izvršna direktorica in partnerka pri Boston Consulting Group, je opozorila na zanimivo bipolarno sliko, ki jo kaže porazdelitev finančnega premoženja v Sloveniji. Približno 40 odstotkov celotnega finančnega premoženja je v lasti tistih, ki imajo manj kot 250.000 dolarjev (približno 224.000 evrov), kar je več kot svetovni povprečni delež (32 odstotkov).
Vendar pa Seier Larsen izpostavlja tudi veliko koncentracijo premoženja v rokah manjšine, ki razpolaga z več kot 100 milijoni dolarjev finančnega premoženja. “Ta segment prebivalstva obvladuje 30 odstotkov celotnega finančnega premoženja v Sloveniji, kar se močno razlikuje od svetovne stopnje (13 odstotkov),” je poudarila.
Raziskava ugotavlja, da se je neto osebno finančno premoženje v Sloveniji od leta 2017 do konca leta 2022 povečevalo po povprečni letni stopnji 6,4 odstotka in je doseglo vrednost 100 milijard dolarjev, ali okoli 90 milijard evrov. Prognoze kažejo, da se bo v povprečju do leta 2027 na letni ravni povečevalo za 6,1 odstotka.
Seier Larsen je posebej poudarila, da se Slovenija odlikuje z visokim deležem denarnih vlog in gotovine v sklopu finančnega premoženja. Depoziti in gotovina predstavljajo približno polovico celotnega premoženja državljanov, kar presega vzhodnoevropski (46 odstotkov) in svetovni (30 odstotkov) delež, pričakuje pa se, da bo ta trend še naprej rastel.
Hkrati se zmanjšujejo deleži delnic in dolgoročnega življenjskega ter pokojninskega varčevanja, kar v obdobju visoke inflacije lahko povzroči izgubo realne vrednosti osebnega premoženja, je opozorila Seier Larsen.
Ko pa je govora o stvarnem premoženju, kot so nepremičnine, premičnine, plemenite kovine in podobno, je vrednost tega premoženja med leti 2017 in 2022 rasla po letni stopnji 7,1 odstotka in dosegla približno 100 milijard dolarjev. Prognoze kažejo, da se bo to premoženje do leta 2027 v povprečju povečalo za 5,6 odstotka na leto in doseglo vrednost 200 milijard dolarjev.
Na globalni ravni so se leta 2022 individualne finančne vrednosti posameznikov prvič po 15 letih zmanjšale za štiri odstotke na skupno 255.000 milijard dolarjev. To je bil prvi takšen upad od gospodarske krize leta 2008. Leto prej se je vrednost povečala za deset odstotkov, kar je bila ena najmočnejših rasti v zadnjem desetletju. V Sloveniji se je finančno premoženje v tem obdobju povečalo za dva odstotka.
Med vzroki za globalni upad so pri družbi izpostavili inflacijo, zvišanje obrestnih mer in slabše rezultate na kapitalskih trgih, ki so posledica geopolitičnih negotovosti, povezanih z vojno v Ukrajini.
Boston Consulting Group napoveduje, da bo lanski padec premoženja kratkotrajen, saj naj bi se premoženje v letošnjem letu povečalo za pet odstotkov na 267.000 milijard dolarjev.
