V pričakovanju zvišanja neprofitnih najemnin in subvencij

0
Posledično naj bi se zvišala tudi priznana neprofitna najemnina pri izračunu subvencije k plačilu tržne najemnine.

Predlog novele stanovanjskega zakona, ki je bil poleti v javni obravnavi, je pripravljen za potrditev na seji vlade. Še vedno med drugim predvideva zvišanje neprofitnih najemnin in hkrati subvencij, višje zadolževanje stanovanjskih skladov, ustanovitev javne najemniške službe ter spremembe glede soglasij v večstanovanjskih stavbah.

Kot je razvidno iz predloga novele stanovanjskega zakona, objavljenega med vladnimi gradivi v obravnavi, med bistvenimi novostmi ostaja uskladitev neprofitne najemnine. Vrednosti točke, ki se uporablja za določitev vrednosti stanovanja, za katerega se zaračunava neprofitna najemnina, naj bi se z obstoječih 2,63 evra zvišala na novo vrednost 3,50 evra postopno v treh letih.

Ob tem bi se subvencija najemnine zvišala na največ 85 odstotkov priznane neprofitne najemnine (sedaj 80 odstotkov), kar po navedbah ministrstva za okolje in prostor zagotavlja, da dvig neprofitne najemnine ne bo prizadel socialno najbolj ranljivih, ki so že sedaj upravičeni do polnega subvencioniranja najemnine.

Posledično bi se zvišala tudi priznana neprofitna najemnina pri izračunu subvencije k plačilu tržne najemnine, in sicer z obstoječih treh evrov za kvadratni meter stanovanjske površine na štiri evre za kvadratni meter stanovanjske površine. S tem bi se nekoliko povečalo tudi število upravičencev do subvencije k plačilu tržne najemnine.

Po navedbah ministrstva je namreč eden glavnih razlogov za krčenje fonda javnih najemnih stanovanj prenizka neprofitna najemnina – vrednost točke za določanje te najemnine se ni revalorizirala od leta 2007 – zaradi česar skladi ne morejo ne ohranjati obstoječega fonda stanovanj in tudi ne investirati v gradnjo novih.

Dodatna sredstva za gradnjo stanovanj bi zagotovili tudi z višjim dovoljenim zadolževanjem Stanovanjskega sklada RS in občinskih javnih stanovanjskih skladov. Po predlogu bi se lahko sklad zadolžil za 50 odstotkov svojega izkazanega namenskega premoženja, in sicer 10 odstotkov po zakonu o javnih skladih in dodatnih 40 odstotkov po predlogu tega zakona (sedaj 20 odstotkov). Občinski skladi naj bi se po novem lahko pri državnem stanovanjskem skladu zadolžili v višini do 40 odstotkov svojega namenskega premoženja (sedaj do 10 odstotkov).

Predlog predvideva tudi vzpostavitev javne najemniške službe, ki bi imela vlogo posrednika, upravitelja in vzdrževalca najemnih stanovanj. Lastnike stanovanj naj bi razbremenila vseh poslov in tveganj, povezanih z oddajo stanovanj, dolgoročno pa bi jim zagotavljala prejemanje rednih dohodkov.

Najemniško službo bi ustanovil stanovanjski sklad. Višina najemnine, ki bi jo služba kot mesečno nadomestilo za uporabo stanovanja izplačevala lastniku stanovanja, bi bila po predlogu predmet individualnega dogovora med njo in lastnikom stanovanja.

Novosti so predvidene tudi glede večstanovanjskih stavb. Predvidena je sprememba glede potrebnih soglasij etažnih lastnikov, med drugim se bodo dela, ki pomenijo izboljšavo (npr. vgraditev novih naprav, opreme ali instalacij), štela med posle rednega upravljanja, tako da bo zanje potrebno soglasje 50 odstotkov lastnikov (sedaj je za izboljšave potrebno 75-odstotno soglasje).

Predvideno je, da bodo morali upravniki odpreti ločene fiduciarne račune za rezervni sklad za vsako večstanovanjsko stavbo posebej. Se bodo pa lastniki stanovanj v več večstanovanjskih stavbah lahko dogovorili, da se sredstva za te stavbe zbirajo na enem računu, pri čemer bo moral upravnik voditi knjigovodsko ločeno evidenco za vsako večstanovanjsko stavbo posebej.

Medtem ko je bilo v prejšnjih predlogih prenove stanovanjskega zakona predvideno, da bi bil mandat upravnika omejen na pet let, ta predlog določa, da bodo lahko etažni lastniki pogodbo o upravljanju stavbe z upravnikom sklenili za določen ali nedoločen čas, kot velja že sedaj.

Predlog prav tako vključuje predkupno pravico Stanovanjskemu skladu RS pri prodaji zazidljivih občinskih zemljišč, namenjenih večstanovanjski gradnji, ter razširitev inšpekcijskih določb in določitev izvršbe inšpekcijske odločbe s prisilitvijo z denarno kaznijo.

Občine so sicer med drugim predlagale, da stanovanjski sklad pri prodaji stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo v občinski lasti ne bi imel predkupne pravice, a na ministrstvu predloga niso upoštevali. Prav tako niso uspele s predlogom, da bi država v celoti prevzela strošek subvencioniranja tržnih najemnin.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.