Slovenci imajo najnižjo stopnjo stanovanjskega dolga

118
Slovenci za nakup standardiziranega novega stanovanja (tj. v velikosti 70 kvadratnih metrov) potrebujejo 12 letnih neto plač

Slovenci morajo za nakup novega stanovanja varčevati 12 let – to je tri leta več od evropskega povprečja. Ob tem imajo s 24 odstotki najnižjo stopnjo stanovanjskega dolga na razpoložljivi dohodek gospodinjstva v Evropi, kaže raziskava družbe Deloitte.

Povprečna transakcijska cena novih stanovanj je bila v Sloveniji lani 2150 evrov na kvadratni meter, dva odstotka manj od leta poprej in 10 odstotkov več kot leta 2014. Kot pojasnjuje Lan Filipič iz Deloitta, je razlog večji delež prodanih stanovanj izven Ljubljane, ki so dosegala nižje povprečne cene od stanovanj v Ljubljani. Posledično se je povprečna cena statistično znižala.

V Ljubljani so se medtem cene glede na leto 2015 zvišale; lani je bila povprečna transakcijska cena novih stanovanj okrog 2660 evrov na kvadratni meter, kar predstavlja 6,4-odstotno rast.

Najcenejše mesto med zajetimi v raziskavo za nakup stanovanja je bilo sicer Debrecen na Madžarskem, kjer je povprečna cena kvadratnega metra 883 evrov. Nasprotno sta center Londona (16.538 evrov za kvadratni meter) in Pariz (12.374 evrov za kvadratni meter) že tradicionalno najdražji lokaciji. Najizrazitejše spremembe beležijo v Izraelu: cene stanovanjskih nepremičnin so v Tel Avivu zrasle za 17 odstotkov, v Haifi pa za 21 odstotkov.

Slovenci za nakup standardiziranega novega stanovanja (tj. v velikosti 70 kvadratnih metrov) potrebujejo 12 letnih neto plač. Prebivalci zgolj dveh drugih držav v vzorcu Deloitta (izbrane evropske države in Izrael) za tovrstni prihranek potrebujejo več časa – na Češkem 15 let in v Veliki Britaniji 14 let neto plač. Po bruto plačah se Slovenija uvršča na šesto mesto.

“Neskladje med številom potrebnih neto in bruto letnih plač v Sloveniji v primerjavi z evropskim povprečjem je dodatni kazalec visoke obdavčitve dela v državi. Hkrati pa neusklajenost med povpraševanjem in ponudbo na trgu vodi do naraščajočih cen novih stanovanj, kar mnoge, še posebej mlade, odvrača od nakupa novih stanovanj,” je dodala Aja Ropret Knez iz Deloitta.

Na drugi strani je zadolženost gospodinjstev za nakup stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji najnižja med obravnavami državami: delež obsega hipotekarnih posojil v razpoložljivem dohodku gospodinjstev je 23,8 odstotka. Najvišjo zadolženost stanovanjska sklada (193 odstotkov) beležijo na Nizozemskem, kateri sledita Danska (175 odstotkov) in Velika Britanija (104 odstotke). Na splošno imajo države vzhodnega dela srednje Evrope in vzhodne Evrope trikrat nižjo stopnjo zadolženosti stanovanjska sklada.

V povezavi z intenzivnostjo gradenj na trgu nepremičnin je Slovenija slabo ocenjena v obeh merilih – tako v številu dokončanih gradenj kot tudi v številu začetih gradenj. V državi je bilo leta 2015 dokončanih 1,3 stanovanja na 1000 prebivalcev, kar je polovico manj od evropskega povprečja. Največ dokončanih novogradenj so beležili v Franciji – skoraj pol milijona oz. 6,8 na 1000 prebivalcev. V istem letu je Slovenija glede na druge države še slabše ocenjena pri številu začetih gradenj – 1,3 v primerjavi s povprečjem vzorca v višini 3,7 na 1000 prebivalcev.

Deloittov nepremičninski indeks je prvič vključil tudi analizo najemniškega trga. Iz študije sledi, da je v Sloveniji v najemniških stanovanjih živelo 2,4 odstotka gospodinjstev, kar je najnižje med državami v vzorcu. Če k tem prištejemo še najemna razmerja, ki so sklenjena pod tržnimi cenami (npr. neprofitna stanovanja), se delež sicer povzpne na osem odstotkov vseh naseljenih stanovanj, kar je še zmeraj pod povprečjem.

Najemništvo je najbolj priljubljeno v Nemčiji, kjer 54,3 odstotka vseh gospodinjstev živi v najemniškem stanovanju, medtem ko večina evropskih držav beleži delež najemniških stanovanj med 15 in 25 odstotkov.

V obeh največjih slovenskih mestih je donosnost oddajanja v najem petodstotna, kar je tudi evropsko povprečje. Najbolj dobičkonosne nepremičninske investicije so v mestu Odense na Danskem, kjer lahko investitorji pričakujejo devetodstotni letni donos na investicijo. Na nasprotni strani spektra leži center Londona, kjer je glede na ceno najemnin, četudi je ta najvišja med mesti v vzorcu, čas za povračilo naložbe 50 let.

Vir:STA

Abanka
LON
Banka Koper
NLB Vita
AS
KPMG

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here