Prenovljeni zakon o varstvu okolja v javni obravnavi

29
Triglavski narodni park

Ministrstvo za okolje in prostor je v javno obravnavo podalo osnutek prenovljenega zakona o varstvu okolja. Zakon med drugim predvideva sodelovanje civilnih iniciativ v postopkih izdajanja okoljevarstvenih soglasij in dovoljenj, na novo je urejena sanacija onesnaženih območij. Pripombe in predloge sprejemajo do ponedeljka, 11. septembra.

Kot pravijo na ministrstvu, osnutek zakona sistemsko in konceptualno ostaja enak veljavnemu. Nekaj rešitev pa je vendarle novih, so zapisali v sporočilu za javnost.

Ker zakon, ki ureja postopke insolventnosti, ne ponuja ustreznega okvira za reševanje problematike stečaja in prenosa odpadkov in onesnaženih nepremičnin na državo, ministrstvo tako predlaga ustreznejšo ureditev stečaja podjetij, v katerih se v stečajni masi nahajajo odpadki, nevarne snovi ali odlagališča odpadkov. Pravne ali fizične osebe, ki so zaradi svoje dejavnosti zavezane za preprečevanje oziroma sanacijo okoljske škode, bodo morale o začetku postopka insolventnosti ali likvidacije obvestiti okoljsko ministrstvi in pristojno inšpekcijo.

Če se bo začel stečajni postopek, bo moral stečajni upravitelj ugotoviti, ali so v stečajni masi odpadki, nevarne snovi ali odlagališče odpadkov. Ministrstvo za okolje bo zagotovilo izvedbo skrbnega okoljskega pregleda, v katerem bo ocenjena tudi višina stroškov predpisanega ravnanja z odpadki, morebitno onesnaženo nepremičnino ali odlagališčem.

Poročilo o skrbnem okoljskem pregledu bo ministrstvo poslalo stečajnemu upravitelju, ocena stroškov pa bo predstavljala pogojno terjatev, do poplačila katere bo ministrstvo upravičeno, če se bodo odpadki, onesnažene nepremičnine ali odlagališče po zaključku stečajnega postopka prenesle na državo.

Stečajni upravitelj bo moral odpadke, nevarne snovi in odlagališče prodajati prednostno, posebna ureditev velja za odlagališče odpadkov. Stečajni upravitelj bo moral v šestih mesecih od oklica stečaja izvesti dražbo, če bo ta neuspešna, pa odlagališče ponuditi upnikom ali tretjim osebam. Če ga ne bo mogel prodati ali ga upniki ali tretje osebe ne bodo hotele prevzeti, bo preneseno na državo. Enako bo tudi z odpadki ali onesnaženo nepremičnino.

Prav tako je predlagana sprememba veljavne ureditve na področju izdajanja okoljevarstvenih soglasij in dovoljenj. Po predlagani ureditvi bodo v postopkih izdaje okoljevarstvenih soglasij in dovoljenj za določene vrste naprav ter obrate, ki so viri tveganja za okolje (t. i. Seveso obrati) lahko sodelovale tudi civilne iniciative. Upravljavci naprav ali obratov pa bodo na svojo zahtevo lahko v enem samem postopku dobili okoljevarstveno soglasje, gradbeno dovoljenje in okoljevarstveno dovoljenje za napravo ali za obrat.

Povsem na novo je urejena sanacija v preteklosti onesnaženih območij. Osnutek zakona določa predmet morebitne sanacije, odgovornost za sanacijo, postopek in način sanacije. Odgovornost za sanacijo prednostno nosi povzročitelj obremenitve oziroma lastnik zemljišča, na katerem je opuščeno odlagališče odpadkov ali opuščeno industrijsko območje.

Ministrstvo za okolje bo to območje evidentiralo in odgovorni osebi naložilo izvedbo predhodne raziskave, s katero se bo ugotovilo, ali onesnaženost lahko ogroža zdravje ljudi ali okolje. Če bodo rezultati preiskave to grožnjo potrdili, bo ministrstvo takšno območje vpisal v register, odgovorna oseba pa bo morala na svoje stroške izvesti sanacijo.

Za primer, ko bo morala kot lastnica onesnaženih območij ali zaradi subsidiarne odgovornosti prevzeti breme sanacije država, je predviden poseben finančni vir – proračunski okoljski sklad, v katerega naj bi se stekali prihodki iz okoljskih dajatev, ki pripadajo državi. Iz tega vira naj bi se do določene višine in pod določenimi pogoji lahko sofinancirala tudi sanacija območij, za katere nosi odgovornost občina, pa tudi lastnik zemljišča, če ni povzročitelj onesnaženosti.

V osnutku zakona so predlagane tudi spremembe in izboljšave na področju gospodarskih javnih služb varstva okolja, zlasti občinskih. Občinam pa so dane tudi nekatere nove pristojnosti, zlasti glede urejanja varstva pred hrupom in kakovosti zunanjega zraka.

Ministrstvo za okolje je pri prenovi zakona tudi izboljšalo ali dopolnilo nekatere veljavne rešitve ter vneslo manjše vsebinske in tehnične popravke, ki jih je narekovalo dosedanje izvajanje zakona.

Vir: STA

Abanka
LON
Banka Koper
NLB Vita
AS
KPMG

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here