Revizoji ugotovili neustrezne cenitve nepremičnin

12

Računsko sodišče je ugotovilo, da je bila Banka Slovenije pri izreku ukrepov v sanaciji bank na ustreznih podlagah neuspešna. Mali delničarji so ugotovitve sodišča pozdravili. V Banki Slovenije so jih označili za preseganje pristojnosti, pri čemer niso uspeli s predlogom za začasno zadržanje objave poročila do končne odločitve ustavnega sodišča.

V Banki Slovenije je v zadnjih dveh letih potekala revizija računskega sodišča. To je revizijsko poročilo o pravilnosti njenega poslovanja v letih 2017 in 2018 z negativnim mnenjem izdalo sredi maja, nato pa se je lotilo revizije nadzorniške funkcije Banke Slovenije v času dokapitalizacije bank. A zanjo je Banka Slovenije oktobra vložila zahtevo za presojo ustavnosti, ker je ocenila, da se izvaja tako, da posega v njeno neodvisnost.

Ustavno sodišče je obravnavo zahteve s predlogom za začasno zadržanje začelo konec oktobra, vendar doslej odločitve še ni sprejelo. Računsko sodišče je danes objavilo poročilo o izvajanju nadzorstvenih funkcij Banke Slovenije ter ugotovilo, da je bila ta pri izvajanju nadzora nad poslovanjem bank v obdobju med letoma 2008 in 2013 delno uspešna, pri izreku izrednih ukrepov v sanaciji bank na ustreznih podlagah pa neuspešna. Večina besedila poročila je zakrita.

Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je pojasnil, da jim Banka Slovenije ni uspela zagotoviti dokazil, ki bi pojasnila, ali je bil finančni položaj bank res takšen, da so bili izrečeni ukrepi za sanacijo bank v letih 2013 in 2014 v celoti ustrezni.

“Ocena višine kapitala bank, predvsem v letu 2013, je bila opravljena na podlagi rezultatov pregleda kakovosti sredstev (AQR), pri katerih pa ugotavljamo tveganje glede izračunov dodatno potrebnih slabitev, saj ni bilo mogoče potrditi upoštevanja zahtev, ki sicer veljajo za poslovanje bank,” je poudaril Vesel.

Banka Slovenije ob izreku ukrepov za sanacijo bank po njegovih besedah ni razpolagala s celotno dokumentacijo izvajalcev teh pregledov, ki bi bile podlaga za izrek tako vrste kot obsega izrečenih ukrepov. “Iz teh razlogov, ki jih opisujemo na 400 straneh revizijskega poročila, ne moremo potrditi, da so bili ukrepi glede prenehanja kvalificiranih obveznosti nujno potrebni v takšnem obsegu,” je izpostavil.

Na rezultate pregleda kakovosti sredstev in stresnih testov, ki so bili podlaga za sanacijo posamezne banke, je vplivala tudi cenitev vrednosti nepremičnin, ki so bile posamezni banki dane v zavarovanje. Te niso bile opravljene na način, da bi jih bilo mogoče na zanesljiv način uporabiti za namene izdelave ocene finančnega položaja, so med drugim ugotovili revizorji.

Banka Slovenije nato izrekla dokapitalizacijo bank v višini 3,6 milijarde evrov. “Ta pa je bila po našem mnenju izračunana na izrazito konzervativnih predpostavkah,” je poudaril Vesel. Kot je spomnil, so bili obremenitveni testi pripravljeni na podlagi zelo slabih makroekonomskih scenarijev.

“Vse to je vodilo k visoki dokapitalizaciji, ki je predstavljala državno pomoč, kar je v praksi pomenilo, da se je država zavezala za prodajo bank ali deležev v zelo kratkem roku. Težava je, da si do prodaje država ni mogla povrniti morebiti preveč vloženih sredstev, ker se negativni scenariji niso uresničili,” je sklenil Vesel.

V Banki Slovenije so spomnili na presojo ustavnosti, za katero so se odločili, da zaščitijo neodvisen položaj, ki jim ga zagotavljata slovenska ustava in pogodba o delovanju EU. “Ustavno sodišče o naši vlogi še ni odločilo, zato poročila računskega sodišča podrobneje ne bomo komentirali,” so zapisali. So pa ocenili, da je danes objavljeno poročilo potrdilo upravičenost njihovih opozoril.

V Društvu Mali delničarji Slovenije so pozdravili ugotovitve računskega sodišča in ga pozvali, naj celotno besedilo naloži v varno sobo, da bodo do njega lahko dostopali tudi razlaščenci. Ob tem so ga pozvali še, naj nepočrnjeno kopijo poročila nemudoma izroči tudi ustavnemu sodišču in DZ.

V Banki Slovenije so povzeli, da so dosedanje rešitve za rešitev spora glede izbrisov v bankah pogosto porajale pravna vprašanja, vodile so v presojo njihove skladnosti z ustavno ureditvijo in tožbo proti državi na Sodišču EU. “Enako velja za danes objavljeno poročilo računskega sodišča, ki je po našem mnenju narejeno na način, ki ni skladen s slovensko ustavno ureditvijo. Vse to bremeni poslovanje Banke Slovenije in krni ugled države v mednarodni skupnosti, hkrati pa tudi ovira izvedbo sodnih postopkov,” so poudarili.

Medtem ko je na pobudo centralne banke začela delovati neodvisna skupina pravnih strokovnjakov, katere cilj je oblikovanje predlogov za celovito ureditev odprtih vprašanj, so v društvu Mali delničarji Slovenije znova pozvali k poravnavi ali k ustanovitvi poravnalne sheme. “V ta namen se omogoči denarno izplačilo ali izplačilo v obveznicah, plačnik pa naj bo Banka Slovenije ali v njenem imenu država,” so vnovič predlagali.

PUSTITE KOMENTAR

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.