Na spletnem pogovoru poudarili nujnost sistemskih virov na stanovanjskem področju

24
Ena od možnih rešitev na poti do dostopnejših stanovanj je stanovanjsko zadružništvo, ki pa v Sloveniji ni dovolj poznano in še ni uveljavljeno.

Brez pomoči države in sistemskih virov ne bomo naredili koraka naprej na stanovanjskem področju, so poudarili sogovorniki na današnjem spletnem pogovoru, ki ga je vodila evropska poslanka in predsednica SD Tanja Fajon. Ob tem je napovedala vložitev zakonskega predloga za obsežna vlaganja v gradnjo javnih najemnih stanovanj.

Smo v začaranem krogu. Cene nepremičnin nenehno rastejo, obenem se zmanjšuje kupna moč prebivalstva. Starejši živijo v pogosto prevelikih stanovanjih, ki jih težko vzdržujejo. Najemnih stanovanj ni dovolj, hkrati imamo v Sloveniji uradno 150.000 nezasedenih stanovanj. Najemni trg je nereguliran, viri za financiranje gradnje najemnih stanovanj so omejeni, ekonomska kriza zaradi epidemije pa je stanje v Sloveniji samo še poslabšala, je na spletni razpravi z naslovom Stanovanje naj bo pravica, ne problem, razmere opisala Fajonova.

“Brez pomoči države ne bomo naredili koraka naprej,” je ocenil direktor Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana (Mol) Sašo Rink, ki je prepričan, da mora država tu s sistemskimi viri financiranja odigrati glavno vlogo. Po njegovih besedah so že ob sprejemu resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025 poudarjali, da brez finančnih virov resolucija ne bo realizirana, kar se po njegovem v tem trenutku tudi kaže.

V prestolnici po ocenah, ki izhajajo iz rezultatov razpisov za neprofitna najemna stanovanja in za bivalne enote, primanjkuje okoli 4000 stanovanjskih enot, je povedal Rink. Med drugim je v čakalni vrsti za bivalne enote, te so namenjene za urgentno reševanje najhujših bivanjskih stisk, trenutno 267 prosilcev, sklad pa ima sicer na voljo 448 bivalnih enot, je povedal Rink in postregel s podatkom, da imajo oz. razvijajo trenutno projekte za približno 1500 stanovanjskih enot.

Ena od možnih rešitev na poti do dostopnejših stanovanj je stanovanjsko zadružništvo, ki pa v Sloveniji ni dovolj poznano in še ni uveljavljeno, zato se, kot je povedala Maša Hawlina iz stanovanjske zadruge Zadrugator, zgledujejo po tujini.

Pojasnila je, da gre pri zadružništvu za kolektivno reševanje individualnega stanovanjskega vprašanja, v okviru katerega posameznik v zadrugo vloži določena sredstva, pri nakupu zemljišča, na katerem zadruga zgradi stavbo z najemnimi stanovanji, pa zadruga ponavadi sodeluje z javnimi akterji, ki praviloma ohranijo lastništvo zemljišča. Pogovori z Javnim stanovanjskim skladom Mol o možnem sodelovanju že tečejo, je povedala Hawlina in tudi v zvezi s tem poudarila nujnost sistemske podpore, da zadruge zaživijo.

Predloge ukrepov za napredek na stanovanjskem področju v Sloveniji med drugim prinaša tudi osnutek zakona, ki ga bo stranka SD po napovedih še v aprilu vložila v zakonodajni postopek. Avtor osnutka je direktor družbe Nepremičnine Celje Primož Brvar, ki je prav tako sodeloval v današnji razpravi in zainteresirane povabil k podaji dodatnih predlogov k zakonodajnemu osnutku.

Ta predvideva obsežna vlaganja v gradnjo javnih najemnih stanovanj z zagotovitvijo nepovratnih investicijskih sredstev v višini 480 milijonov evrov in poroštva države za dolgoročna posojila do 50 let v višini 800 milijonov evrov.

To bi skupaj z lastnimi viri investitorjev predstavljalo 1,6 milijarde evrov vreden projekt gradnje 10.000 javnih najemnih stanovanj v obdobju do leta 2030. Zakon med drugim spodbuja tudi zagon gradnje stanovanj prek stanovanjskih zadrug.

Prejšnji članekKako je koronska kriza vplivala na trg poslovnih nepremičnin
Naslednji članekCene stanovanjskih nepremičnin v EU zrasle

PUSTITE KOMENTAR

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.