Koronavirus ohromil trg, cene nepremičnin še malenkost porasle

9
Od maja do oktobra je bilo povpraševanje presenetljivo dobro, trg je izjemno oživel," je za STA povedal Alen Komić iz družbe ABC nepremičnine.

Novi koronavirus je pomembno vplival tudi na slovenski trg nepremičnin. Sklepanje poslov se je skoraj ustavilo, na trg so prišle nepremičnine, ki so jih prej lastniki oddajali turistom. Država medtem prenavlja stanovanjsko zakonodajo, tudi v tem letu pa se ni nič premaknilo pri davku na nepremičnine.

Koronavirus ohromil trg, cene še malenkost porasle

Ukrepi za zajezitev širjenja virusa so že spomladi praktično zaustavili trgovanje z nepremičninami. Število poslov se je takoj občutno zmanjšalo, samo v prvem polletju jih je bilo po podatkih geodetske uprave sklenjenih za več kot četrtino manj kot leto dni prej. Na cene stanovanjskih nepremičnin in zazidljivih zemljišč to ni bistveno vplivalo, pač pa so se celo nekoliko zvišale.

Ponudniki in iskalci nepremičnin so padec iz prvega vala epidemije očitno poskušali nadoknaditi takoj, ko je bilo to mogoče. “Nekje od maja do oktobra je bilo povpraševanje presenetljivo dobro, trg je izjemno oživel,” je za STA povedal Alen Komić iz družbe ABC nepremičnine. Takrat se je nekoliko okrepila tudi ponudba, čeprav še vedno ni sledila rasti povpraševanja, je dejal in dodal, da so cene stabilne praktično celo leto.

Direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS Boštjan Udovič meni, da bi se lahko cene še zvišale. Številni lastniki, ki so nameravali nepremičnino prodati, so se namreč odločili počakati, da epidemija mine. “To pomeni, da je na trgu manj nepremičnin za prodajo, kar predstavlja pritisk na cene, ki bi se posledično lahko zvišale,”..

Do padca cen bi po njegovem mnenju lahko prišlo šele v mesecih oz. letih po epidemiji, saj bo verjetno ta pustila precejšnje posledice na gospodarstvu in kupni moči prebivalstva. S tem pa lahko bistveno upade tudi povpraševanje po nepremičninah, je pojasnil.

Na trg prišla stanovanja za kratkotrajno oddajo turistom

Da je lastnika letos zamenjalo manj nepremičnin, je tudi posledica dejstva, da nepremičninske družbe zaradi ukrepov za zajezitev širjenja virusa velik del leta niso smele poslovati. So pa ti ukrepi precej vplivali na ponudbo nepremičnin na najemnem trgu, saj so se na njem znašle številne nepremičnine, ki so bile sicer namenjene kratkoročnemu oddajanju turistom. Posledično so se v tem delu najemnine nekoliko znižale, vendar natančnih podatkov ni.

Znižanje najemnin opažajo tudi v družbi ABC nepremičnine. Poleg odsotnosti kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom je na to verjetno vplivalo tudi dejstvo, da so se številni lastniki nepremičnin soočili z odpovedjo najemnih razmerij, potem ko so se dijaki in študenti zaradi šolanja na daljavo vrnili domov.

Pospešena gradnja neprofitnih najemnih stanovanj

Ob očitkih še vsakokratni vladi, da nima stanovanjske politike, se v Sloveniji že dlje časa soočamo z občutnim pomanjkanjem javnih najemnih stanovanj. Ponudba ne sledi povpraševanju, otežen dostop do primernih stanovanj je še posebej pereč pri mladih, socialno šibkih in drugih ranljivih skupinah. Po ocenah ministrstva za okolje in prostor bi ta trenutek v državi potrebovali dodatnih skoraj 10.000 javnih najemnih stanovanjih, 600 bivalnih enot in vsaj 500 oskrbovanih stanovanj.

Letos je sicer po državi zraslo kar nekaj gradbišč, na katerih pospešeno rastejo stanovanjski stolpiči. Samo republiški stanovanjski sklad napoveduje do leta 2023 2194 novih javnih najemnih stanovanj. Od tega namerava že do konca leta 2021 z lastnimi investicijami ponuditi 1000 novih najemnih stanovanj, še 190 pa iz programov financiranja.

Eden od glavnih razlogov za krčenje fonda javnih najemnih stanovanj je prenizka neprofitna najemnina. Vrednost točke za njeno določanje se namreč ni spremenila že 17 let. To naj bi popravila novela stanovanjskega zakona in postopno v treh letih zvišala vrednost točke z obstoječih 2,63 evra na novih 3,50 evra. Da dvig ne bi prizadel socialno najbolj ranljivih, naj bi se hkrati zvišala subvencija najemnine. DZ bo te spremembe predvidoma potrjeval v začetku prihodnjega leta.

Le kakšna je vrednost nepremičnin?

Do konca letošnjega marca bi moralo biti končano množično vrednotenje nepremičnin, ki ga je geodetska uprava vodila na podlagi bistveno izboljšanih novih modelov vrednotenja, aprila pa bi lastniki prejeli obvestila o novih vrednostih. A zaradi epidemije se to ni zgodilo, saj je vlada v prvi protikoronski zakon zapisala preložitev javne objave posodobljenih podatkov do konca tega leta, nato pa jo s petim protikoronskim zakonom odložila za nedoločen čas.

Na voljo je sicer še vedno dostop do starih podatkov iz leta 2017, vendar v Slovenskem nepremičninskem združenju FIABCI opozarjajo, da gre za zelo resen poseg v izvajanje sistema množičnega vrednotenja nepremičnin. Podatki o vrednostih nepremičnin so namreč zelo pomemben narodnogospodarski podatek, tako za lastnike nepremičnin kot tudi za cenilce, pri odobravanju posojil, odločanju o investicijah, sklepanju zavarovanj, v razlastitvenih postopkih in podobnem.

Tudi leta 2020 še brez davka na nepremičnine

Brez poznavanja prave vrednosti nepremičnin seveda tudi uvajanje davka na nepremičnine, ki ga je že leta 2006 začela načrtovati takratna vlada Janeza Janše, ni smiselno. Zdajšnji finančni minister Andrej Šircelj celo priznava, da o tem ne razmišlja. “Ne načrtujemo nobenih novih davkov, niti ne uvedbe davka na nepremičnine ali karkoli podobnega,” je dejal novembra v DZ.

Beti Gačnik, STA

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.