Gurs končal projekt lokacijske izboljšave zemljiškoknjižnega katastra

43
V projektu lokacijske izboljšave zemljiškokatastrskega prikaza so bila odpravljena neskladja z naslova lokacijske neusklajenosti.

Geodetska uprava RS (Gurs) je končala projekt lokacijske izboljšave zemljiškokatastrskega prikaza na območju celotne države, ki je potekal med marcem 2018 in letošnjim novembrom. Z izboljšavami se bo lažje izvajalo prostorsko, okoljsko in zemljiško politiko, povezava z drugimi prostorskimi podatki pa bo ustreznejša.

Kot so danes sporočili z ministrstva za okolje in prostor, izboljšan položaj grafičnih prikazov zemljiških podatkov vzpostavlja tudi kakovostno podlago za določitev podatkov dejanske rabe zemljišč in drugih podatkov, ki so rezultat grafičnih presekov različnih evidenc.

V zahtevnem projektu je v terenskih meritvah in na področju pridobitve potrebnih vhodnih podatkov sodelovalo več geodetskih podjetij, združenih v posebno delovno skupino, Geodetski inštitut Slovenije in vse območne enote Gursa. Rezultati projekta so bili po posameznih območjih (katastrske občine) sprotno vključeni v evidenco zemljiškega katastra.

Zemljiški kataster je temeljna evidenca podatkov o zemljiščih, ki vsebuje opisne podatke o parcelah, na primer parcelna številka, površina, raba in boniteta ter grafično predstavitev – katastrski načrt, ki prikazuje obliko in medsebojno lego parcel.

Obstoječi katastrski načrti so do zdaj izvedenih izboljšav v veliki meri izhajali še iz obdobja nastavitve zemljiškega katastra. Ti so skupaj z različnimi in številnimi postopki vzdrževanja v preteklosti lahko povzročili, da katastrski načrti niso odražali dejanskega stanja v naravi.

V projektu lokacijske izboljšave zemljiškokatastrskega prikaza so bila odpravljena neskladja z naslova lokacijske neusklajenosti. Z uporabo posebnih informacijskih rešitev se je izvedel premik, zasuk in izravnava podatkov katastrskega načrta, tako se je v največji možni meri odpravil zamik vsebine katastrskega načrta v primerjavi z drugimi prostorskimi podatki, na primer topografski načrt, aeroposnetki oziroma ortofoto načrt.

S to metodo dela niso posegali v lastninske pravice lastnikov, prav tako ne v podatke evidence, ki so bili v preteklosti že urejeni s terenskimi meritvami in izvedenimi postopki evidentiranja sprememb, kot so ureditev meje, parcelacije in nove izmere, so pa bili vsi ti podatki vključeni v proces izboljšave in so kot vhodni podatki vplivali na izvedbo izboljšave v njihovi okolici.

Kljub zaključku projekta naloge na področju urejanja in izboljšave kakovosti podatkov zemljiškega katastra še ostajajo, poudarjajo na ministrstvu. Na posameznih območjih, kjer je bil v projektu na razpolago le omejen nabor vhodnih podatkov, uporabljena metoda dela omogoča, da se ob naknadni pridobitvi novih podatkov, na primer ob izvedenih novih meritvah na takem območju, lahko izvede ponovna lokacijska izboljšava, s katero se izboljša točnost grafičnih podatkov.

Prav tako z lokacijsko izboljšavo ni bilo možno odpraviti neskladij vsebine katastrskega načrta s stanjem v naravi, ki izhajajo iz dejstva, da lastniki po spremembi dejanskega stanja na terenu še niso poskrbeli za vris sprememb v katastrski načrt. Tovrstno usklajenost je mogoče urediti le s sodelovanjem lastnikov nepremičnin ter z izvedbo terenskih izmer in postopkov evidentiranja sprememb podatkov v evidenci, izpostavljajo na ministrstvu.

Projekt lokacijske izboljšave Gurs in okoljsko ministrstvo izvajata v okviru programa projektov eProstor, financiranega iz sredstev EU.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.