Zaustavitev trgovanja z nepremičninami ni vplivala na njihove cene

23
Najvišja je bila rast cen v Kranju, kjer se je povprečna cena rabljenega stanovanja v primerjavi z drugim lanskim polletjem zvišala za sedem odstotkov, v primerjavi s prvim pa za šest odstotkov.

Spomladanska prekinitev običajnega trgovanja z nepremičninami zaradi epidemije ni vplivala na trend rasti njihovih cen, saj je stanovanjski trg po preklicu omejitvenih ukrepov hitro ponovno oživel. Cene so se tako še nekoliko zvišale. Počasneje medtem okreva trg poslovnih nepremičnin, v poročilu ugotavlja Geodetska uprava RS (Gurs).

Kot so v poročilu o slovenskem trgu nepremičnin za prvo letošnje polletje spomnili na Gursu, je slovenski nepremičninski trg v letošnjem prvem polletju povsem zaznamovala epidemija, ki je za dva meseca praktično zaustavila normalno trgovanje z nepremičninami. Občutno se je zmanjšalo število nepremičninskih transakcij, kar je odprlo vprašanje, ali in koliko bo to vplivalo na cene nepremičnin, predvsem stanovanjskih.

Izkazalo se je, da zaustavitev trgovanja na trend rasti cen ni vplivala. Po majskem preklicu ukrepov je namreč stanovanjski nepremičninski trg hitro ponovno oživel, tako da je obseg trgovanja kmalu dosegel raven pred razglasitvijo epidemije. V Sloveniji so se tako cene stanovanjskih nepremičnin in zazidljivih zemljišč v prvi polovici letošnjega leta kljub precej manjšemu številu kupoprodaj večinoma nekoliko zvišale.

Gurs je v prvem polletju evidentiral okoli 13.300 sklenjenih kupoprodajnih pogodb za nepremičnine, katerih skupna vrednost je okoli 900 milijonov evrov. V primerjavi z drugim lanskim polletjem se je število kupoprodajnih poslov zmanjšalo za več kot četrtino, njihova skupna vrednost pa za tretjino. V primerjavi s prvim lanskim polletjem je bilo število poslov prav tako manjše za nekaj več kot četrtino, njihova skupna vrednost pa za 37 odstotkov.

Glede na epidemijo in rekordno vrednost evidentiranih poslov leta 2019 je bil upad števila in predvsem skupne vrednosti sklenjenih kupoprodajnih pogodb za nepremičnine v prvi polovici letošnjega leta po navedbah Gursa manjši od pričakovanega. Skupna vrednost sklenjenih poslov je bila celo večja kot v prvi polovici leta 2015, ko je prišlo do zadnjega obrata cen na slovenskem nepremičninskem trgu, nakar je začel obseg trgovanja z nepremičninami hitro naraščati.

Število evidentiranih kupoprodaj stanovanjskih nepremičnin je v prvem letošnjem polletju doseglo približno 6300, kar je 28 odstotkov manj kot v drugem polletju lani in 26 odstotkov manj kot v prvem polletju lani. Skupna vrednost kupoprodaj je bila 614 milijonov evrov.

Povprečna cena rabljenega stanovanja je v prvem polletju na ravni države prvič presegla mejo 1900 evrov za kvadratni meter. V primerjavi z drugim lanskim polletjem je bila višja za tri odstotke, v primerjavi s prvim polletjem lani pa za šest odstotkov.

V Ljubljani, kjer so cene stanovanj najvišje, je povprečna cena rabljenega stanovanja prvič presegla 2900 evrov za kvadratni meter, kar je tri odstotke več kot v drugem lanskem polletju in pet odstotkov več kot v prvem.

Najvišja je bila rast cen v Kranju, kjer se je povprečna cena rabljenega stanovanja v primerjavi z drugim lanskim polletjem zvišala za sedem odstotkov, v primerjavi s prvim pa za šest odstotkov.

V Mariboru in Celju je bila rast cen stanovanj v prvi polovici leta podobna kot v Ljubljani, njihove cene pa so praktično izenačene. V okolici Ljubljane in v Novem mestu so cene praktično stagnirale, v povprečju znižale pa so se le na Obali, kar Gurs pripisuje zmanjšanju števila transakcij s “počitniškimi” stanovanji.

Povprečna cena stanovanjske hiše s pripadajočim zemljiščem je v prvem polletju znašala 130.000 evrov, kar je dva odstotka manj kot v drugem lanskem polletju in štiri odstotke več kot v prvem lanskem.

Najdražje ostajajo hiše v Ljubljani, kjer je bila povprečna pogodbena cena prodane hiše s pripadajočim zemljiščem v prvi polovici leta več kot 300.000 evrov. Na drugem mestu je območje Obale brez Kopra.

Občutneje je zaustavitev gospodarstva zaradi epidemije vplivala na dejavnost trga poslovnih nepremičnin. Cene pisarniških prostorov ter trgovskih, storitvenih in gostinskih lokalov so tako kot že nekaj časa prej tudi v prvi polovici letošnjega leta večinoma stagnirale.

Za letošnje prvo polletje so evidentirali nekaj več kot 700 kupoprodaj pisarn in lokalov, kar je 42 odstotkov manj kot v drugem lanskem polletju in 36 odstotkov manj kot v prvem lanskem polletju. Skupna vrednost kupoprodaj je bila 93 milijonov evrov.

Vplivi drugega vala epidemije na nepremičninski trg bodo po navedbah Gursa odvisni od njegovega trajanja in nadaljnjega razvoja epidemije ter od ukrepov za zagotavljanje kupne moči in kreditne sposobnosti prebivalstva.

“Vsekakor pa tudi v primeru globlje krize nepremičninskega trga hitrega padca cen stanovanj ni pričakovati, saj praviloma traja nekaj let, da se ponudba prilagodi in se začnejo cene spuščati, nato pa še nekaj let, da dosežejo dno,” so še dodali.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.