Novela usklajuje neprofitno najemnino, ki se ni uskladila od leta 2007, zaradi česar imajo stanovanjski skladi premalo priliva, da bi lahko obstoječi stanovanjski fond primerno vzdrževali. Vrednost točke, ki se uporablja pri izračunu neprofitne najemnine, se bo dvignila z 2,63 evra zvišala na 3,50 evra postopno v treh letih.

Ob tem bi se subvencija najemnine zvišala na največ 85 odstotkov priznane neprofitne najemnine, sedaj 80 odstotkov. S tem naj bi zagotovili, da dvig neprofitne najemnine ne bo prizadel socialno najbolj ranljivih najemnikov. Posledično bi se zvišala tudi priznana neprofitna najemnina pri izračunu subvencije k plačilu tržne najemnine.

Dodatna sredstva za gradnjo stanovanj bi zagotovili z višjim dovoljenim zadolževanjem državnega stanovanjskega sklada in občinskih javnih stanovanjskih skladov. Novela predvideva tudi vzpostavitev javne najemniške službe pri državnem stanovanjskem skladu, ki naj bi lastnike stanovanj naj bi razbremenila vseh poslov in tveganj, povezanih z oddajo stanovanj.

Bojan Podkrajšek (SDS) je izrazil prepričanje, da ta zakon predstavlja nekakšno svetlo točko na stanovanjskem področju v Sloveniji. Po oceni Jožefa Horvata (NSi) sprejeti zakon naslavlja nekatera najbolj pereča področja stanovanjske politike.

Nataša Sukič (Levica) je dejala, da zakon sicer vsebuje nekaj zelo dobrih rešitev, med drugim pozdravljajo spremembe na področju subvencioniranja neprofitne najemnine. Kritična pa je bila do skrajševanja roka odpovedi najemne pogodbe, kar po njeni oceni poenostavlja metanje najemnikov na cesto. Zakon po njenem mnenju tudi ne vsebuje ustreznih varovalk za tiste najemnike, ki so rahlo nad pragom revščine.

Naprodaj dvosobno stanovanje v EKO srebrni hiši…

Manj enotni so bili poslanci glede dopolnila k šestemu členu zakona, ki sta ga predlagali poslanska skupina SD in poslanska skupina nepovezanih poslancev. Predlagali sta spremembe potrebne višine soglasij za dela v večstanovanjskih stavbah s trenutnih 100 odstotkov na 75 odstotkov.

Kot je v imenu predlagateljev pojasnil Branislav Rajič (NeP), je v večstanovanjskih stavbah največkrat problem, da se vedno najdeta eden ali dva lastnika, ki onemogočata posege v tovrstne stavbe, ki bi izboljšali življenja vseh. Ideja je zato bila, da med te posege, za katere je predlagano 75-odstotno soglasje, sodi tudi ustanovitev neprave stvarne služnosti na skupnih delih zgradb, za gradnjo in upravljanje sončnih elektrarn, če ta naprava omogoča tudi delno pokrivanje potreb etažnih lastnikov.

Opozoril je, da imamo v Sloveniji zelo malo izkoriščenosti sončne energije in predlagani ukrep bi omogočil hitrejše doseganje zastavljenih cilje glede pridobivanja energije iz obnovljivih virov.

Predlagano dopolnilo je pozdravila Sukičeva, podprl tudi Igor Peček (LMŠ). Po mnenju Pečka bi na ta način izpolnili zaveze k čim hitrejšemu prehodu v brezoogljično družbo. Janja Sluga (NeP) pa je med drugim poudarila, da bi se s sončno elektrarno na koncu zvišala tudi vrednost nepremičnin lastnikov stanovanj.

Pomisleke do predlaganega dopolnila pa so izrazili v koaliciji. Ljubo Žnidar (SDS) je izrazil mnenje, da gre pri tem za zakonsko bližnjico, s katero bi se lahko hitro zaobšlo večje število lastnikov nepremičnin, recimo mansardnih, ki se ne bi strinjali s posegi na strehi. Po besedah Horvata se s predlaganim dopolnilom ne strinjajo, saj gre pri tem za poseganje v zasebno lastnino ljudi.