Protipotresni obnovi se v Sloveniji ne posveča posebne pozornosti, potresna odpornost stavb pa je raznolika tako, kot so raznolike stavbe, so opozorili na današnji virtualna konferenci o potresni ogroženosti stavb v Sloveniji. Standardov protipotresne varnosti ne izpolnjujejo zlasti objekti, zgrajeni pred potresom v Skopju leta 1963.
Kot je v uvodnem nagovoru izpostavil državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Robert Rožanc, objekti v Sloveniji, zgrajeni po letu 2008 izpolnjujejo evropske standarde protipotresne varnosti, medtem ko to ne velja za starejše objekte, predvsem za tiste, ki so bile zgrajene pred potresom v Skopju leta 1963.
Na ministrstvu je trenutno v pripravi resolucija o programu protipotresne sanacije potresno ogroženih stavb. S sprejemom in izvajanjem tega programa se bo postopoma zmanjševala potresna ogroženost objektov, kar pomeni, da bo ob morebitnem potresu manj žrtev, manjša materialna in gospodarska škoda ter hitrejša možnost ponovne vzpostavitve normalnega življenja, je še pojasnil Rožanc.
Odpornost stavb na potres v Sloveniji je raznolika, tako kot so raznolike stavbe po svoji starosti, višini in lastnostih konstrukcije. Nosilna konstrukcija je namreč tista, ki stavbi zagotavlja potresno odpornost, je na konferenci, ki jo je v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor organizirala Zbornica za poslovanje z nepremičninami, poudarila Marjana Lutman iz Zavoda za gradbeništvo Slovenije.
Rezultati raziskav potresne ogroženosti realnih stavb v Sloveniji, v okviru katerih je bilo vključenih več kot 1600 objektov, predvsem zdravstvenih domov, bolnišnic, gasilskih domov in večstanovanjskih stavb, ki bi bili v primeru potresa najbolj izpostavljeni, pa kažejo, da je bila večina zgrajenih v obdobju po drugi vojni, številne med njimi so potresno zelo ranljive, je pojasnila Lutmanova.
Po njenih besedah pri ocenjevanju potresne ogroženosti upoštevajo potresno ogroženost posamezne stavbe, ki je odvisna od pravil gradnje različnih obdobjih in poznejših posegov. Upoštevajo pa tudi ogroženost zgrajenega okolja, ki je pomembna za načrtovanje odziva na potres in odpravo morebitnih posledic, služi pa tudi načrtovanju preventivnih ukrepov.
Posamezniki lahko potresno ogroženost stavbe preverijo tudi v aplikaciji Oceni svojo stavbo, kjer z vnosom podatkov o letu izgradnje, številu nadstropij, materialu, nagnjenosti terena, tlorisni zasnovi, poznejših posegih ter razpokah v konstrukciji, dobijo oceno potresne varnosti posamezne stavbe, je še izpostavila Lutmanova.
