Slovenija ima po podatkih Registra nepremičnin (REN) več kot 6 milijonov nepremičnin, ki v naravi predstavljajo zemljišče parcele, stavbe, posamezne dele stavb ter stanovanja. Po podatkih REN-a ima Slovenija tudi 1,1 mio lastnikov, kar nas nedomno uvrša v sam statističnih vrh, je na okrogli mizi povedal Boštjan Blatnik.
Po podatkih javno dostopnih podatkih iz Polletnega poročila za leto 2016, ki ga je objavil GURS, je g. Boštjan Blatnik iz podjetja ABC nepremičnine na okrogli mizi GZS in FIABCI- ja izpostavil, da je bilo v prvem polletju 2016 evidentiranih 5.338 prodaj nepremičnin ( zajet sekundarni in primerni trg). Večina poslov je bila opravljena na sekundarnem trgu – skoraj 91%, preostali 9 % pa je bilo opravljeno na primarnem trgu. Prodaje na primarnem trgu so se odvijale preko prodaj na prostem trgu, prostovoljnih javnih dražbah in javnih dražbah v izvršilnem postopku.

Kot zanimivost je izpostavil podatke, da so prvič vseljena stanovanja v letu 2016, bila prodana na način javne dražbe v izvršilnem postopku iz leta 2009 ( v Ljubljani 1/5 od 125 enot, v Kopru 1/3 od 90 enot), kar potrjuje splošno ugotovitev, da so postopki dolgotrajnih in imajo običajno s to problematiko stečajni upravitelji. V primarjevi z prvič vseljenimi stanovanji v letošnjem letu, ki izvirajo iz naslova prostovoljnih javnih dražbah pa je čas prodaje vel kot polovico krajši.

Realizane cene so bile odvisne od regije, kjer se nahaja nepremičnina ter še posebej odvisnosti od načina prodaje. Tako je Blatnik izpostavil, da so povprečne cene stanovanj v Ljubljani na prostem trgu in prostovoljnih javnih dražbah 710 eur/m (na obali 2.020 in v Mariboru 539 m2)
Ob pogledu na grafični prikaz števila evidentiranih prodaj nepremičnin 2013-2016 je razvidno, da je prodaja stanovanj in kmetijskih zemljišč trenutno v porastu, prodaja hiš, zemljišč za gradnjo ter gozdnih zemljišč zmerno raste, prodaja poslovnih prostorov in lokalov pa je podvržena nihanjem in bolj kot ne stagniranju.

Najemni trg v Sloveniji predvsem stanovanjski, nedvomno obvladujejo fizične osebe (skoraj 90%), registriranih oddanih stanovanj je 18.500, splošno mnenje pa je, da se ogromno stanovanj oddaja na t.i. sivem trgu. Po menju Blatnika je to eden izmed ključnih razlogov zakaj v Sloveniji ni investicijskih skladov ali večjih investitorjev v večstanovanjske objekte z namenom oddajanje v najem – ne morejo biti konkurenčni sivemu trgu.
Tuji investitorji budno, strateško in kontinuirano spremljajo dogodke v Sloveniji, kar je bilo še posebej očitno na letošnjem nepremičninskem sejmu EXPO REAL 2016 v Munchnu. Investitorji so seznanjeni s projekti, spremljajo delovanje države, odnos države do članic EU, razvoj mest, bivalno kulturo, spoštovanje do okolja in narave ipd. Pomemben dejavnik, ki vpliva na ugodno nepremičninsko klimo je tudi nagrada Zelena prestolnica Evrope za leto 2016, ki jo je prejelo Mesto Ljubljana še poudarja Blatnik.

Na poslovnem segmentu na primeru pisarniških prostorov, je Blatnik izpostavil primer Slovenske ceste v Ljubljani, kjer v mikro območju 50 m danes prodajajo pisarniški prostori za ceno od 950 – 2.400 eur/m2, najem pisarniških prostorov pa se giblje od 8-12 eur/m2. Tako velik razpon prodajnih cen je po mnenju Boštjan Blatnik-a v soodvisnosti finančne kondicije posameznega lastnika nepremičnine glede na trenutno ponudbo in povpraševanje.
Na poslovnem segmetnu – proizvodni, logistični in obrtni prostori, ima Slovenija regijsko izjemno veliki potencial, imamo kvalitetno urejen cone praktično v vsako občini, ter nekaj izjemnih »spečih« gospodarskih območij kamor spada tudi območje nekdanje tovarne KLI Logatec z več kor 120.000 m2.

Na stanovanjskem delu je zaznati očitno večje povpraševanje po stanovanjih, posledično so cene rabljenih stanovanj v zadnjem obdobju v porastu zato ne preseneča izjemno veliko zanimanje za nakup stanovanj v Celovških dvorih in Nokturnu zaključuje Blatnik.

Prirpavil: AK