Po diplomi ste odšli v Italijo. Zakaj ste odšli in zakaj ste se potem, po 6 letih vrnili?

Italija sama po sebi ni bila nikoli moj cilj. Tja sem odšla, ker sem na neki arhitekturni delavnici v Novi Gorici, spoznala arhitekta Prinčiča, ki me je takoj prevzel s svojim načinom razmišljanja in delovanja. Želela sem si biti del njegove ekipe in delovati na čudovitih projektih iz njegovega biroja. Nastalo je nekaj vrhunskih stvaritev, med drugim tudi poslovni objekt Trimo v Trebnjem in hotel Clocchiatti v Vidmu, za katera sem bila soprejemnica dveh zlatih svinčnikov za najboljši poslovni in najboljši javni objekt leta 2006 pri Zbornici za Arhitekturo. Nastalo je tudi nekaj privatnih vil, ki me še vedno inspirirajo s svojo unikatnostjo.

Radi potujete, obiskali ste večino evropskih prestolnic, Islandijo, New York, Washington… zakaj ste se po Italiji na koncu odločili za Ljubljano?

Res je, velika mesta so me od nekdaj izjemno privlačila. New York je bil vrhunec, tam sem ostala več kot en mesec dni v majhnem hotelu, nedaleč od mestnega središča. Želela sem začutiti pristen utrip mesta, izven turističnih atrakcij, izven glamuroznega blišča opaziti tudi bedo te metropole. V New Yorku sem dobila nov zagon, dozorel je trenutek, da znova dvignem sidro in se odpravim nasproti svojim sanjam. Vedno sem si predstavljala, da živim samostojno življenje, vodim lastno podjetje, imam svoje lastne stranke, ki jim pomagam uresničevati njihove sanje po svetlih, lahkotnih in odprtih prostorih. Prostor mi je vedno pomenil eno bistvenih vrednot v življenju. Ljubljana je imela številne prednosti. Končno sem se spet sprehajala po ulicah, kjer je večina govorila slovensko in se počutila popolnoma domače. Ljubljana je lepo, majhno in obvladljivo mestece, ki omogoča izjemno visoko kakovost bivanja.

7 let po diplomi, leta 2007 ste ustanovili ARB d.o.o., 7 let kasneje pa še Arbeko d.o.o., radi ustanavljate podjetja?

To je pa čisto naključje, na katerega nisem nikoli pomislila. ARB je bilo ustanovljeno zato, da sem lahko preko njega projektirala. Arbeko je nastalo, ko sem spoznala Mira Škvorca, lastnika podjetja Eko produkt. Skupaj sva zastavila nov koncept celostne obravnave, od zasnove do izvedbe, Ekoloških pasivnih hiš. Nastalo je podjetje Arbeko, ki je specializirano za to ozko področje.

S čim se ukvarjate v podjetju ARB?

ARB je čisto projektanstko podjetje, kar že samo ime pove. ARB pomeni Arhitektka Rebeka Bučinel. Prvi večji projekt iz leta 2009 je bil poslovno  stanovanjski kompleks v Mozirju, ki pa se zdaj, po krču v gradbeništvu, tudi izvaja. Prva lamela ( 25 stanovanj)  je namreč tik pred tehničnim prevzemom in se že prodaja. Skupaj bo kompleks obsegal cca 80 stanovanj z vkopano garažo in nekaj poslovnih prostorov oz. lokalov. Od takrat so v biroju nastali številni projekti. Seveda je vsak projekt pomenil nov izziv, nove sanje, novo zadovoljstvo ob sprejetju s strani naročnikov.

Ali vam vsi projekti uspejo tako, da se tudi realizirajo?

Večinoma ja, so pa tudi takšni, ki na svojo realizacijo še čakajo. Projekt poslovilne vežice v Orehovljah je predstavljal prav poseben izziv. Prvič zato, ker je to moj rojstni kraj in drugič zato, ker prostor za novo vežico na prvi pogled sploh (še) ni obstajal. Ta prostor je bilo potrebno praktično ustvariti iz majhnega ostanka prostora, med obstoječim pokopališčem in cesto. Potem pa še vse skupaj tako integrirati, da ne  bi delovalo prisiljeno, stihijsko, ustvarjeno v sili razmer. In na koncu je uspelo, nastal je majhen, zelo poseben in všečen projekt, ki pa žal še vedno čaka v predalu na Občini v Mirnu. Nič manjši izziv ni bil projekt Veslaškega centra v Straži pri Novem mestu. K temu projektu me je povabil Rade Kovačevič iz podjetja Projekt inženiring. Rade je projektiral veslaško progo na reki Krki, jaz pa sem bila odgovorna za objekt ob njej. Izziv tega projekta je bil ustvariti diskreten prostor za šport v samem urbanem središču majhne  občine Straža. Izkoristila sem višinsko razliko in ustvarila dva parterja: spodnji, ob reki, in zgornji, na nivoju mesta, ki tvorita homogeno, pa vendar ločeno celoto. Tudi ta projekt, kljub takratnim optimističnim obljubam župana, še vedno čaka v predalu….

Zakaj menite, da so naravni materiali prednost?

Hiše se gradijo izključno iz naravnih materialov. Le ti se od anorganskih (kamena in steklena volna) in od umetnih (stiropor) razlikujejo v tem, da vlago, ki nastaja v stenah in strehi lahko sprejmejo in oddajo. Anorganski in umetni materiali vlago (bolje ali slabše) samo prepuščajo, ne morejo pa je sprejeti. Zato vlago (kondenz) sprejema lesena konstrukcija, saj les kot naravni material enako kot naravne izolacije lahko sprejme in odda. Vlaga (kondenz) v izolaciji nastaja zato, ker je večino leta v stavbi bolj toplo kot zunaj. Topel zrak se v izolaciji ohlaja in kondenzira. Tega ne moremo preprečiti, saj je to fizikalen pojav. Večina lesenih hiš se še vedno izolira z anorganskimi in umetnimi izolacijami, zato se na notranji strain konstrukcije pod gips ploščo vgrajujejo parne zapore (polivinil ali Alu folija). Tako namesto, da bi živeli v zdravi leseni hiši živimo v polivinilasti vrečki. Zato zagovarjamo izključno gradnjo difuzijsko odprtih hiš.

Kaj pomeni, da je hiša difuzijsko odprta?

To pomeni, da se pri gradnji uporabljajo parne ovire namesto parnih zapor. Parne ovire so lahko OSB plošče ali folije, ki paro prepuščajo. Pri gradnji hiš ARBEKO uporabljamo folije iz armiranega natron papirja, saj zagovarjamo filozofijo, da se folija iz naravnega materiala dolgoročno bolje obnaša kot folija iz umetnega materiala. Dokazano je, da imajo naravni materiali izredno dolgo življenjsko dobo. Les ima življenjsko dobo več tisoč let. Pri tem je pomemben le en bistven pogoj – vlaga. V kolikor ima les optimalno  vlago je njegova obstojnost praktično neomejena. Prav zato les obdajamo z naravnimi izolacijskimi materiali,  ki nastanejo  iz lesa. Tako se vlaga enakomerno porazdeli na vse materiale, saj so vsi sposobni vlago sprejeti. Konstrukcija oz. gradbeni sklop (stena, streha, ipd.) sestavljena iz naravnih materialov vlago sprejema in oddaja. Ker lahko naravni materiali sprejmejo več vodne pare kot anorgaski in umetni le to lahko akumulirajo v sebi, dokler zunaj ali znotraj stavbe ne nastanejo pogoji  (sonce, veter, premalo vlage v zraku, ipd.), ki omogočijo, da se vodna para izloči skozi fasado, streho (ekundarno kritino) ali  navznoter skozi parno oviro. Na ta način ovoj stavbe do neke mere lahko uravnava tudi vlažnost zraka v prostoru. Praviloma bi moral vsakdo, ki gradi hišo razmisliti tudi o tem kakšno mikro klimo ima v prostoru. Bivalne razmere niso odvisne le od optimalne temperature v prostoru, temveč  predvsem od optimalne vlage. V kolikor je le ta med 40% in 60% lahko rečemo, da bivate v zdravi hiši. Hiše grajene iz anorganskih in umetnih materialov kot tudi iz betona ali zidakov (žgana glina/ilovica ne more sprejeti toliko vlage kot surova) ne morejo prevzeti toliko vlage kot hiše grajene iz naravnih materialov, zato je tudi občutek bivanja v leseni hiši pri 18 stopinjah po občutku enak kot v zidani pri 20 stopinjah

Kaj pa toplotna stabilnost lesene hiše, vidite tukaj kakšne pomanjkljivosti in kako jih rešujete?

Les in izolacije iz lesa toploto prepuščajo tudi do 5x počasneje kot anorganski in umetni izolacijski materiali. Vsakdo od nas je že držal gorečo palico v roki. Tudi če je le ta dolga samo  30 cm se kljub žerjavici na drugi strani palice, ne moremo opeči.

Večina ljudi raje gradi zidane hiše saj menijo, da so toplotno bolj stabilne od lesenih. To je dejansko res, v kolikor zidano hišo primerjamo s klasično leseno hišo, izolirano z umetnimi in anorganskimi izolacijami. Takšna lesena hiša se sicer hitro segreje, vendar tudi zelo hitro ohladi.

Zidano hišo moramo  dalj  časa  greti,  vendar  se  potem  tudi  toplota  dalj  časa ohrani. Gradnja

z naravnimi materiali omogoča oboje. Hiša se zaradi dobre izolativnosti naravnih izolacij hitro segreje, vendar se zaradi dolgega faznega zamika prehoda toplote zelo počasi ohlaja. To je pomembno tako v zimskem času, kot tudi poleti, saj se hiša zelo težko pregreva.

Na univerzi v Koloradu (ZDA) so že pred leti dokazali, da hiša izolirana s celulozno izolacijo pri enaki U vrednosti porabi kar za 26,4% manj energije kot hiša izolirana z anorgansko izolacijo.

V čem je bistvena prednost pasivne hiše pred nizkoenergijsko ali celo klasično hišo?

Najprej moram opozoriti, da danes ni mogoče več graditi t.i. klasične hiše, saj je  nizkoenergijska hiša obvezna po zakonu od leta 2011, ko je bil sprejet nov Pravilnik o učinkoviti rabi energije. Leta 2020 bo po evropski direktivi mogoče graditi le še t.i. pasivne hiše oz. skoraj nič energijske hiše. Namen pasivne gradnje ni zgolj v tem, da hiša porabi zelo malo energije za ogrevanje ali hlajenje. Majhna poraba, ki jo doseže pasivna hiša (PH) je rezultat pravilnega načrtovanja, ki se začne že pri idejnem projektu. Po projektu za pasivno hišo, lahko vedno na koncu izvedemo nizkoenergijsko hišo, če smo se tako odločili, ali tudi če izvajalec nima dovolj znanja, da bi projekt speljal po načrtu. Nikakor pa ni mogoče po projektu za nizkoenergijsko hišo izvesti pasivne hiše, saj gre za popolnoma drug, bistveno bolj dovršen koncept. Vsako hišo, že v fazi idejnega osnutka, preverimo s PHPP izračunom. Tako ugotovimo ali  je ustrezno umeščena v prostor in ali  ima dovolj  pasivnih dotokov energije. Vsako hišo praviloma odpremo proti jugu in čim bolj zapremo proti severu, kar pa ne pomeni, da tudi na severu ne sme biti nobenega okna. S tem omogočimo, da sonce ogreva hišo, hkrati je bivanje v tako projektirani hiši bolj prijazno, saj je sonce vir življenja. Pravilna razporeditev prostorov v skladu s filozofijo pasivne gradnje, optimizira potrebno kvadraturo glede na želje naročnika. Tako se znebimo odvečne kvadrature, hkrati pa prostor »zadiha«.

Ste torej povsem predani ekološki gradnji, ste ARB dali na stran?

ARB ostaja moje bazično podjetje in se še naprej ukvarja tudi z drugimi projekti. Trenutno je gradnja poslovno stanovanjskega kompleksa v Mozirju v polnem zagonu, v povojih pa so še drugi projekti, katerih razvoja se zelo veselim.  

Arbeko mi na drugi strani daje veliko zadoščenja, saj od zasnove do vselitve običajno ne mine več kot eno leto. Postavili smo že kar nekaj hiš na Dolenjskem, Gorenjskem, tudi na  Krasu in trenutno končujemo že drugo hišo na Koroškem. Kmalu bomo začeli z novo hišo v bližini Ljubljane. Ta slednja se bo gradila iz slame, kar je cenovno še ugodneje in nudi zelo visoko kakovost bivanja. Še naprej bomo ostali zvesti ekološki gradnji, vendar vidim prihodnost tudi v BIO materialih, saj verjamem, da bo vse kar je povezano z zdravim  načinom življenja vedno bolj pomembno. In v tem želim biti še naprej dobra.

Arb d.o.o. / Arbeko d.o.o. Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana T: 01-320 47 46 www.arbeko.si www.arb.si info@arb.si