Banke v desetih mesecih s padcem dobička za 17 %

5
Kreditna aktivnost bank se je letos močno znižala, hkrati pa se nadaljuje trend povečevanja vlog, kar se na aktivni strani odraža v povečanju najbolj likvidnih oblik naložb.

S ponovno uvedbo omejitvenih ukrepov so se pogoji poslovanja v tretjem četrtletju zaostrili, tudi za banke, ki so kljub temu v prvih desetih mesecih še vedno poslovale z razmeroma visokim dobičkom. Dobiček bank pred obdavčitvijo je v desetih mesecih na letni ravni upadel za 17 odstotkov na 454 milijonov evrov, kažejo podatki Banke Slovenije.

Kreditna aktivnost bank se je letos močno znižala, hkrati pa se nadaljuje trend povečevanja vlog, kar se na aktivni strani odraža v povečanju najbolj likvidnih oblik naložb, je Banka Slovenije zapisala v mesečni informaciji o poslovanju bank.

Ob zaostrenih pogojih poslovanja se je dobičkonosnost bančnega sistema letos zmanjšala, dohodkovno tveganje pa je visoko. Razmeroma majhen zaostanek dobička za tistim v enakem obdobju lanskega leta je, kot pojasnjuje Banka Slovenije, večinoma posledica enkratnega učinka višjih neobrestnih prihodkov zaradi združitve NKBM in Abanke v septembru.

Rast posojil gospodinjstvom se je oktobra v medletni primerjavi znižala na 0,8 odstotka. Kot pojasnjuje Banka Slovenije, so v prvi polovici leta zaznali zmanjševanje obsega posojil gospodinjstvom, od julija pa se je njihov obseg po oživitvi aktivnosti po prvem valu epidemije covida-19 povečeval. Po pričakovanju se je nadaljevalo zmanjševanje obsega potrošniških posojil. Med razlogi za to so navedli splošno negotovost, nižje prihodke prebivalstva in večjo previdnost pri zadolževanju.

“Po drugi strani je medletna rast stanovanjskih posojil oktobra pri 4,4 odstotka ostala razmeroma solidna, kar lahko pripišemo tudi trenutnemu stanju na trgu nepremičnin. Namreč, kljub koronski krizi je gibanje večine kazalnikov trga nepremičnin še vedno stabilno,” so pojasnili. V prihodnje bodo gibanja na trgu nepremičnin odvisna predvsem od trajanja aktualne krize in hitrosti okrevanja gospodarstva, odločujoč bo zlasti vpliv drugega vala epidemije.

Rast posojil podjetjem se je med letom upočasnjevala in avgusta prešla v upad, kar so pripisali zlasti zmanjšanemu povpraševanju zaradi velikega upada gospodarske aktivnosti in negotovosti glede prihodnjega razvoja dogodkov. Zmanjšalo se je povpraševanje po posojilih za investicije, povečalo pa povpraševanje po posojilih za tekoče poslovanje in likvidnostne namene.

Banke se še naprej soočajo z zmanjševanjem prihodkov. Neto obrestni prihodki se zaradi upada kreditne rasti in padajočih donosnosti naložb zmanjšujejo. Od začetka pandemije imajo negativno rast tudi neto opravnine, najpomembnejši del neobrestnih prihodkov. Bančni sistem je letos prvič po več letih izkazoval stroške oslabitev in rezervacij, vendar je njihov delež v ustvarjenem bruto dohodku še razmeroma majhen.

“Pomemben razlog za to so odlogi kreditnih obveznosti, vendar ocenjujemo, da se bodo v prihodnje ti stroški povišali. Delež nedonosnih izpostavljenosti se je do vključno septembra zmanjševal, oktobra pa se je v sektorju podjetij od začetka pandemije prvič povečal. Odpornost bančnega sistema trenutno ostaja visoka zaradi dobrega likvidnostnega in kapitalskega položaja,” so navedli.

Bilančna vsota bančnega sistema se je v prvih desetih mesecih leta povečala za 2,7 milijarde evrov na 43,9 milijarde evrov. Njena medletna rast se je letos pospešila in oktobra dosegla 8,1 odstotka. Ob obsežnem povečanju vlog nebančnega sektorja in upadu kreditiranja banke povečujejo najbolj likvidne oblike naložb, zlasti terjatve do centralne banke.

Skupna kapitalska ustreznost na konsolidirani osnovi se je v tretjem četrtletju zvišala na 20 odstotkov, količnik CET1 pa na 18,2 odstotka, pri čemer sta oba količnika še naprej presegala povprečje območja z evrom.

Prejšnji članekMariborska občina in DUTB sklenila dogovor glede premoženja na Pohorju
Naslednji članekNovembra gradenj stanovanj za petino manj

PUSTITE KOMENTAR

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.