Ministrstvo za okolje in prostor je končalo pripravo predlogov treh zakonov s področja gradnje in urejanja prostora in jih bo predvidoma do konca meseca poslalo v vladno obravnavo, so danes sporočili z ministrstva. Glede na odgovore ministrstva na pripombe predlogi niso usklajeni s strokovnimi združenji.
Javna razprava o osnutkih zakona o urejanju prostora, gradbenega zakona ter zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih, s katerimi želijo celovito prenoviti zakonodajo s teh področij, se je končala 4. novembra. Strokovna združenja so sicer predlagala, da bi zaradi kompleksnosti tematike javno razpravo podaljšali. Ministrstvo je danes sporočilo, da jih bo predvidoma do konca meseca poslalo v vladno obravnavo.
Pri tem je odgovorilo na pripombe stroke. O pomislekih glede predloga, da za enostavne objekte do 200 kvadratnih metrov tlorisne površine (večinoma gre za enodružinske hiše) ne bi bil potreben projekt za izvedbo, ministrstvo pravi, da je predlog gradbenega zakona glede zahtev po predložitvi projekta za izvedbo striktnejši od sedaj veljavnega zakona. Poleg tega osnutek pravilnika o projektni dokumentaciji pri omenjenih objektih predvideva obveznost projektanta, da doda vse konstrukcijske detajle, ki izvajalcu omogočajo ustrezno izvedbo.
Ministrstvo dodaja, da predlog poenostavljenega postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga je predlagala skupina Odgovorno do prostora, s strokovnega vidika v celoti ni sprejemljiv. “Zaradi prenizkega nivoja informacij, ki naj bi jih projekti vsebovali, ne bi nudili dovolj materialne podlage za objektivno odločanje v postopku dovoljevanja za zagotavljanje ustrezne zaščite javnega interesa in strank v postopku oz. tretjih oseb,” odgovarjajo na ministrstvu.
Z vidika stroke je legitimno pričakovati, da bi naj gradnja objekta potekala po načrtih projekta za izvedbo, toda ta dokument je povsem strokovne narave, ki ga mora izdelati pooblaščeni strokovnjak gradbene ali arhitekturne stroke, pri čemer o nujnosti njegove izdelave na področju zasebnih investicij ne more presojati in odločati država kot zakonodajalec, temveč o tem lahko odloča samo pooblaščeni strokovnjak, pravi ministrstvo.
Sama neuzakonitev projekta za izvedbo po navedbah ministrstva torej ne pomeni avtomatično njegove neizdelave, ampak pušča možnost izbire investitorju, da s pomočjo pooblaščenega strokovnjaka presodi o nujnosti izdelave.
Kljub temu je ministrstvo “zaradi boljšega nadzora nad porabo javnega denarja in ekonomsko učinkovitejšega vodenja in izvedbe javnih investicij” predvidelo obvezno izdelavo projekta za izvedbo za vse manj zahtevne objekte nad 200 kvadratnih metrov bruto tlorisne površine in vse zahtevne objekte, “saj je vrednost državnih investicij, predvsem na področju zahtevnih infrastrukturnih objektov, neprimerno višja kot pri zasebnih enodružinskih hišah”.
Izvzetje obveznosti izdelave projekta za izvedbo za enostanovanjske stavbe do 200 kvadratnih metrov je “namenjeno prav malim investitorjem in mladim družinam, kot spodbuda za investicije in olajšanje reševanja stanovanjskega problema mladih, saj sodobna tehnologija gradnje ter hiter razvoj sodobnih gradbenih produktov ter celovitih strokovnih rešitev na trgu, ob tehnično manj zahtevnih stavbah, omogočajo gradbenim izvajalcem ustrezno izgradnjo objekta, pri čemer si lahko izvajalec še vedno zagotovi nasvet ali storitev pooblaščenega strokovnjaka, če meni, da je to potrebno za strokovno ustrezno in zakonsko skladno izvedbo objekta”, utemeljujejo.
Trdijo, da predlog ni v nasprotju z evropsko uredbo, saj izpolnjevanje bistvenih zahtev ni zgolj predmet preverjanja v upravnih postopkih, temveč so k njihovemu izpolnjevanju zavezani tudi vsi udeleženci pri graditvi, še zlasti projektanti, nadzorniki in izvajalci.
Po mnenju ministrstva tudi ne držijo navedbe, da izvajanje nadzora na gradbišču ni možno brez projekta za izvedbo, saj da je pri nadzoru ključnega pomena spremljanje izvajanja gradnje glede na pogoje, določene v gradbenem dovoljenju, in izpolnjevanje bistvenih zahtev med gradnjo.
Zbornicam bo omogočen strokovni nadzor nad delom članov, saj bodo imele dostop do vse dokumentacije, potrebne za pridobitev uporabnega dovoljenja. Poleg tega se strokovni nadzor zbornic ne more nanašati samo na izdelano dokumentacijo, temveč tudi na konkretne opravljene storitve članov zbornic, “zato ne drži, da ob očitani odsotnosti projekta za izvedbo strokovni nadzor zbornic ne bo mogoč”, odgovarja ministrstvo.
Glede potresne odpornosti in stabilnosti objekta pravijo, da je zagotavljanje tega v domeni pooblaščenega strokovnjaka, ki z izjavo zagotovi, da je predviden objekt varen. “Kakšen in kako obsežen statični izračun je potreben za posamezen primer objekta in situacijo na terenu, lahko presoja le pooblaščeni strokovnjak, ne pristojni državni organ, ki vodi upravni postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja,” odgovarjajo na pomisleke.
Vir: STA
