Združenje občin Slovenije je v začetku julija na ministrstvo za finance naslovilo zahtevo za dvig povprečnine še letos. Upajo tudi začetek pogajanj o financiranju občin v prihodnjih dveh letih. Ministrstvo jih zaenkrat še ni povabilo na sestanek, pričakujejo pa, da se bo sestanek odvijal še v juliju.
Občine in finančno ministrstvo se pri vprašanju višine povprečnine, na podlagi katere občine dobivajo sredstva iz državnega proračuna za izvajanje zakonsko predpisanih nalog, zadnja leta ne strinjajo. Občine opozarjajo, da so se zaradi zmanjšanega financiranja znašle v težkem položaju. Po njihovih navedbah bi morala letošnja povprečnina po zakonu o financiranju občin znašati 652,6 evra. Pripravljene so bile pristati tudi na 536 evrov, saj bi jim to po njihovi oceni še omogočilo vzdržno financiranje občin. Močno pa so nasprotovale predlogu finančnega ministrstva, v katerem je bilo za znesek povprečnine določenih 522 evrov in je nazadnje tudi obveljal.
Med tem ko občine in vladna stran izhajajo iz različnih ocen prihrankov, ki naj bi jih pri stroških občin dosegli z različnimi ukrepi, se ministrstvo po drugi strani sklicuje na javno-finančne zmožnosti. Prav povprečnina je razlog, da so župani konec leta 2015 zahtevali odstop finančnega ministra Dušana Mramorja. Že pred tem pa so združenja občin posegla tudi po pravnih sredstvih, a postopki še niso končani. Združenje občin Slovenije in Skupnost občin Slovenje sta lanskega septembra na ljubljansko okrožno sodišče vložili tožbo za izpolnitev pogodbenih obveznosti iz dogovora o višini povprečnine za leto 2015.
Občine so namreč z vlado podpisale dogovor o višinipovprečnine za leto 2015, po katerem so povprečnino iz 536 evrov, kolikor je znašala v letu 2014, znižali na 525 evrov v prvi polovici, nato pa dodatno na 500,83 evra v drugi polovici leta. V zameno se je vlada zavezala k sprejetju ukrepov, s katerimi bi znižali stroške občin pri opravljanju zakonsko določenih nalog za skupno 22,8 milijona evrov. Ker to vladi ni uspelo, je nato sama predlagala nekoliko višjo povprečnino, ki je za drugo polletje na koncu znašala 519 evrov. Po mnenju občin je tudi ta znesek prenizek, saj z učinki nabora ukrepov, ki jih je vlada pripravila, manka ni mogoče pokriti. V Združenju občin so tudi v aktualnem pozivu finančnemu ministrstvu opozorili, da večina varčevalnih ukrepov ni sistemskih oziroma takšnih, ki bi imeli vpliv na znižanje stroškov večine občin.
Ob zahtevi za dvig povprečnine še v letošnjem letu so opozorili še, da so bile občinam naložene naloge, ki jim prinašajo dodatne stroške. Izpostavili so razveljavitev ukrepa o ukinitvi subvencije za najem tržnih in hišniških stanovanj, ki jih občine od 1. junija ponovno plačujejo, obveznosti iz naslova dviga mase za plače ter stroške mrliško pregledne službe.
Še vedno pa v občinah pričakujejo odločitev ustavnega sodišča. Tega je za predojo predpisov o delovanju in financiranju občin zaprosilo Združenje mestnih občin Slovenije. Odločitve ni niti o zahtevi Združenja občin Slovenije za oceno ustavnosti glede višine investicijskega transfera.
Vir: STA