Inženirji imajo pripombe na gradbeno zakonodajo

44

Inženirska zbornica Slovenije ima več pripomb na predlog nove gradbene zakonodaje, ki je v javni razpravi do 4. novembra, med drugim glede predvidenih določil o projektni dokumentaciji in tudi pristojnosti posameznih strok. Resorno ministrstvo bo sicer javno razpravo predvidoma podaljšalo.

Kot je na razpravi o predlogih nove prostorske in gradbene zakonodaje, ki jo je kot eno v nizu razprav po Sloveniji danes v Ljubljani pripravila zbornica, dejal Luka Ivanič iz službe za sistem okolja in prostora na ministrstvu za okolje in prostor, dialog še poteka in rešitve še usklajujejo. Nekatere določbe so v predloge zapisali z zavedanjem, da so le ena od možnosti in da jih je še mogoče prilagoditi. Napovedal je, da bodo javno razpravo predvidoma še danes podaljšali.

Predsednik zbornice Črtomir Remec je dejal, da imajo največ pripomb na gradbeni zakon oz. njegov podzakonski akt, pravilnik o projektni dokumentaciji. Izrazil je upanje, da jim bo ministrstvo prisluhnilo.

Medtem ko je prvotni predlog predvideval, da bo gradbeno dovoljenje obsegalo le prostorsko umestitev, bistvene zahteve pa bodo vključene v projekt za izgradnjo, novi predlog znova predvideva, da bo že postopek gradbenega dovoljenja vključeval tudi izpolnjevanje nekaterih bistvenih zahtev. Nelogično se jim zdi, da je predvideno, da bodo v fazi gradnje dopuščena določena velika odstopanja od gradbenega dovoljenja, v fazi načrtovanja oz. priprave gradbenega dovoljenja pa so določene vrednosti podrobno opredeljene, je dejala generalna sekretarka Inženirske zbornice Slovenije Barbara Škraba Flis.

Ne strinjajo se tudi z razvrstitvijo gradenj oz. objektov glede na zahtevnost – da se npr. stanovanjski objekt do 200 kvadratnih metrov šteje za enostavno gradnjo, pri kateri med drugim ne bi bilo potrebnih izračunov nosilnosti konstrukcije, ampak le izjava projektanta. Pri stanovanjskih gradnjah je pa tovrstnih objektov pri nas 80 odstotkov.

Pripombe se nanašajo tudi na pooblastila glede dejavnosti, in sicer se jim zdi nesprejemljivo, da bi lahko bil npr. koordinator projektne dokumentacije le arhitekt. Opozarjajo tudi na velik obseg dela (in s tem stroškov za investitorja) pri uvedbi koordinatorja gradbišča in vseh izvajalcev, na kar da bi morali opozoriti investitorje. Ne razumejo tudi, zakaj se nekatere pojme oz. izraze, ki so v stroki ustaljeni, nadomešča z novimi.

V zbornici sicer nekatere rešitve pozdravljajo, med njimi uvedbo predodločbe, ki bo pomenila več varnosti za investitorja, uvedbo vodje investicije pri večjih investicijah, vpeljavo strokovnih sodelavcev na upravnih enotah, določitev veljavnosti gradbenega dovoljenja na pet let.

Vir:STA

Prejšnji članekNa Hrvaškem kar 70 odstotkov mladih živi pri starših
Naslednji članekZbiranje ponudb za Merkur podaljšano do sredine januarja 2016