Vladni osnutek strategije dolgožive družbe se v enem od štirih stebrov, na katerih sloni, med drugim osredotoča na oblikovanje okolja za aktivno življenje. Glede na staranje družbe je okolje nujno prilagoditi prebivalcem, da jim ne bo predstavljalo nepotrebnih ovir, navaja osnutek.
Zaradi demografskih sprememb bodo denimo potrebne prilagoditve v potrošnji, pri čemer osnutek omenja med drugim večjo varnost pri spletnih nakupih. Poleg tega bo treba poskrbeti za prilagoditve v prometu in prometni infrastrukturi in regionalne prilagoditve, predvsem s krepitvijo regionalnih gospodarstev, navajajo avtorji osnutka pri četrtem stebru.
Za podaljšanje samostojnega življenja v domačem okolju bodo nujne tudi prilagoditve bivalnega prostora, pri čemer osnutek med primeri rešitev navaja domove za vse življenje, prilagojene vsem starostim, in pametne domove. Poleg tega osnutek omenja omrežja oddaljenega nadzora in druge mobilne storitve oz. storitve na domu.
Med prilagoditve bivalnega prostora sodijo tudi alternativne institucionalne in skupinske oblike bivanja, denimo oskrbovana stanovanja za tiste, ki lahko živijo razmeroma samostojno življenje, gospodinjske skupine, stanovanjske zadruge ali stanovanjske skupnosti, oskrbniške družine za stare ljudi, dnevni centri in namenska stanovanja za starejše.
Med možnostmi tudi obratna hipoteka
Nadalje osnutek predlaga razmislek o tem, da bi omogočili lažjo zamenjavo ali prodajo stanovanjskega premoženja za nakup ali najem varovanega ali manjšega stanovanja. Kot možnost je navedena tudi obratna hipoteka. “Gre za nekakšno zastavo premoženja, kjer lastnik prepusti premoženje zavarovalnici, zavarovalnica pa mu na podlagi ocenjene vrednosti premoženja izplačuje rento,” je pojasnil Davor Dominkuš z ministrstva za delo, ki je sodeloval pri pripravi osnutka.
“Lastnik ostane v svojem stanovanju ali hiši, po njegovi smrti pa zavarovalnica obdrži določen del vrednosti nepremičnine,” je dodal. Po njegovih besedah gre za eno od možnosti, ki je všeč tudi Evropski komisiji. Vendar pa pridejo za koriščenje take rešitve v poštev tisti, ki imajo premoženje, a sorazmerno nizke finančne vire, hkrati pa nimajo dedičev in svojcev. Če želijo, da njihovo premoženje ni mrtev kapital, se lahko odločijo za takšno rešitev, je dejal.
Ob tem se strinja z oceno, da smo Slovenci na tem področju zelo konservativni. “V Sloveniji je lastnina še vedno nekakšna svetinja. Težko se ji odpovemo,” je priznal Dominkuš. Glede na to bi bilo po njegovi oceni treba povečati možnosti za finančno načrtovanje in finančno opismenjevanje, ki sta še zlasti med starejšimi na nizki ravni.
Predsednik Mladinskega sveta Slovenije Tin Kampl pa opozarja, da je Slovenija po deležu mladih, ki živijo pri starših, v vrhu držav članic EU. V to so po njegovih besedah pogosto prisiljeni. V mladinskem svetu zato predlagajo, naj država prevzame poroštvo za stanovanjska posojila mladih in zagotovi davčne spodbude za nakup ali najem stanovanja. Del praznih stanovanj v lasti države naj tudi nameni mladim, pozivajo v mladinskem svetu.
Kot je dejal je potrebno stanovanjsko politiko mladih pripravljati v medgeneracijskem sodelovanju, kot to velja za nekatere druge problematike, kot sta denimo urejanje trga dela in pokojninski sistem.
Ugodni bivanjski pogoji omogočajo bolj zdravo staranje
V številnih državah v Evropi se lahko pohvalijo s primeri medgeneracijskega sobivanja, denimo stanovanjskih zadrug, kjer starejši živijo skupaj z mladimi z namenom, da drug drugemu pomagajo. Ponekod starejši delijo svoja stanovanja z mladimi ali pa živijo v različnih stanovanjih, a v istem bloku. V obeh primerih gre za odnos, ki temelji na sporazumu vzajemne koristnosti, kjer mladi v zameno za cenovno dostopna stanovanja starejšim ponudijo svoj čas in sposobnosti, poudarja Mojca Pristavec Đogić iz raziskovalno-dokumentacijskega sektorja državnega zbora v svoji raziskovalni nalogi o medgeneracijskem sobivanju.
Ugodni bivanjski pogoji po navedbah iz naloge omogočajo daljše, bolj zdravo in bolj neodvisno staranje. To ima pozitiven vpliv tudi na stroške, povezane z ohranjanjem zdravja, tako z vidika družin kot z vidika javnih financ.
Medgeneracijska solidarnost oz. povezanost po njenih besedah temelji na obnovi odnosov, podobnih družinskim, na ravni skupnosti. Njen namen je odprava posameznikove osamljenosti in ranljivosti ob spoštovanju njegovega zasebnega življenja, hkrati pa taki projekti omogočajo dostojno in dostopno bivanje za mlajšo generacijo.
V raziskovalnem sektorju DZ v nobeni državi niso zasledili zakonodaje, ki bi posebej regulirala problematiko medgeneracijskega sobivanja. Vsi primeri dobrih praks pa imajo podporo lokalnih oblasti in drugih javnih služb.
V EU številni primeri dobre prakse pri medgeneracijskem sobivanju
Med primeri dobre prakse pri medgeneracijskem sobivanju v EU, ki jih omenja Pristavec Đogićeva, je projekt Abitare Solidale v Italiji. Projekt združuje starejše, ki potrebujejo socialne stike in pomoč v gospodinjstvu, ter osebe z ekonomskimi težavami, ki potrebujejo cenovno dostopno nastanitev. Vključujejo tudi ženske, žrtve nasilja v družini, ki potrebujejo začasno zatočišče. Tako ne le zagotavljajo nastanitev, ampak tudi spodbujajo medgeneracijsko solidarnost. Projekt nudi storitve več kot 300 uporabnikom na območju Firenc.
V Franciji se lahko pohvalijo z medgeneracijsko sosesko v mestu St. Apollinaire. Župan mesta je projekt začel s še tremi partnerji, prvi prebivalci pa so se vselili leta 2002. V naselju je 76 stanovanj, od katerih jih je polovica namenjenih starejšim občanom, druga polovica pa parom z otroki, mlajšimi od šest let. V skupnosti izvajajo različne dejavnosti, denimo rišejo, pečejo palačinke in pojejo, pri čemer se družijo starejši in otroci.
V Nizozemskem mestu Deventer pa so v proste zmogljivosti enega od domov za ostarele naselili študente, ki potrebujejo prostor za bivanje. Ti ne plačajo najemnine, ampak vsaj 30 ur na mesec preživijo z eno od 160 starejših oseb v domu. V tem času se z njo pogovarjajo, jo učijo uporabljati računalnik ali opravijo nakup zanjo.
Osnutek strategije dolgožive družbe, ki ga je pripravila slovenska vlada, sicer temelji na štirih stebrih, med katerimi so poleg oblikovanja okolja za aktivno življenje še delo, samostojno življenje vseh generacij in vključenost v družbo. Osnutek bodo v četrtek obravnavali tudi na javni razpravi v Ljubljani, ki jo pripravljajo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj in kabinet predsednika vlade Mira Cerarja. Slednji bo razpravo tudi odprl, v razpravi pa bo sodeloval tudi del vladne ekipe.
Vir. STA
