Geodetska uprava je vzpostavila sodobno državno geodetsko infrastrukturo, med drugim je vpeljala satelitske tehnologije določanja koordinat in posodobila topografske podatke. Večja kakovost podatkov bo med drugim zagotovila boljše nepremičninske, topografske in ostale evidence ter omogočala natančno načrtovanje protipoplavnih ukrepov. NEPREMIČNINE
Gre za rezultat projekta posodobitve prostorske infrastrukture za zmanjšanje tveganj in posledic poplav, ki je bil sofinanciran iz finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora (EGP).
Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal direktor urada za geodezijo na Gursu in vodja projekta Jurij Režek, je bil najzahtevnejši in najobsežnejši del projekta vzpostavitev novega geodetskega referenčnega sistema, za kar so med drugim izvedli številne natančne meritve in na novo določili slovenski geoid – matematično-fizikalno določeno ploskev, ki je najboljši približek površine na območju Slovenije.
Del tega je nov višinski sistem, ki temelji na novem izhodišču v Kopru, medtem ko je prejšnji na izhodišču v Trstu, ki je 17 centimetrov višje, ter je tudi za razred bolj točen kot prejšnji in ima tako napako med pet in 10 centimetrov, pri prejšnjem je bila ta 20 centimetrov. Razlike bodo vplivale na določitev vseh višin v Sloveniji. Doslej so na novo izmerili višino Triglava, ki je 2863,65 metrov, medtem ko je bila po prejšnjih meritvah 2863,99 metra.
V okviru projekta so tudi posodobili strukturo topografskih podatkov in jih uskladili z mednarodnimi standardi. Posodobljeni podatki vključujejo tudi na novo zajeto hidrografsko mrežo Slovenije.
Zagotovili so tudi programsko opremo za obdelavo in distribucijo podatkov laserskega snemanja površja Slovenije ter posodobili spletni portal Inspire, ki je del evropskega portala za prostorske podatke.
“Večina vseh podatkov, ki se zbirajo, je povezana s prostorom. Torej je vsebina skoraj vsakega podatka podatek o lokaciji. Osnova za določanje in izražanje lokacije je geodetski prostorski koordinatni sistem,” je pomen projekta ponazoril Režek. “Če želimo kakovostne prostorske podatke ter jih želimo uporabljati v različnih modelih in aplikacijah, morajo biti vsi v enakem referenčnem sistemu, da bodo primerljivi.”
Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je dejala, da je treba tveganja ob nevarnih naravnih dogodkih, kot so tudi poplave, razumeti in se nanje čim bolje pripraviti. “Modeliranje in nato vključevanje teh strokovnih ocen v načrtovanje prostorskega razvoja, poselitve, graditve in izvajanje protipoplavnih ukrepov sta ključna koraka pri povečevanju poplavne varnosti,” je poudarila.
Geodetska infrastruktura je osnova za vse podatke, ki se uporabljajo pri računalniškem modeliranju, študijah in simulacijah razlivanja voda ter ocenah ogroženosti. Z bolj točnimi podatki bodo tudi modeli in napovedi bolj točne, s tem pa tudi ukrepi za preprečevanje poplav bolj učinkoviti, je dodal Režek.
S projektom so vzpostavili podlago za nov državni topografski sistem, na katerega bo država prešla v prihodnjih letih, starega pa opustila, je povedal generalni direktor Gursa Anton Kupic. Dobili so boljšo podlago za vse geodetske evidence – nepremičninske, topografske in vse ostale z geolociranimi podatki.
“Če se primerjamo z ostalimi evropskimi državami, smo se jim na področju nacionalne geodetske infrastrukture z zaključkom tega projekta postavili vsaj ob bok, marsikatero smo celo prehiteli,” je dejal Kupic.
Slovenija ima ničto mrežo državnih geodetskih točk, ki omogoča spremljanje stanja v geodetskih mrežah, ima nov geoid, ki je najnovejši v Evropi, po 20 letih uvaja nov višinski sistem in odpravlja napake starega, ima tudi prenovljen in sodoben topografski sistem, je strnil vodja Gursa. “Da, na geodetskem zemljevidu Evrope smo dobili veliko kljukico.”
Dekan ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo ter predsednik sveta vlade za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami Matjaž Mikoš je dejal, da so za načrtovanje in umeščanje protipoplavnih ukrepov, kot so nasipi, zadrževalniki in drugi, potrebni kakovostni prostorski podatki. Ti so pomembni tudi za izdelavo kart poplavne nevarnosti in ogroženosti, poleg tega omogočajo oceno škodnega potenciala. To je v Sloveniji posebej pomembno, ker imamo razpršeno poselitev, veliko stavb in gosto infrastrukturo.
“Izrednega pomena za področje varstva pred naravnimi nesrečami torej je, da dejansko poznamo svoj prostor,” je dejal Mikoš.
Vir:STA
