Okrogla miza: Potreba po ustreznejšem bivanju za starejše

49

Strokovnjaki, zbrani na okrogli mizi Socialne zbornice Slovenije, poudarjajo nujnost ustreznejšega bivanja za starejše. Predlogi se nanašajo predvsem na krepitev področja najemnih neprofitnih stanovanj. Stanovanjska problematika ima namreč pomembno vlogo pri določanju kakovosti življenja posameznikov in skupnosti.

Zbornica opozarja, da je stanovanje ključni dejavnik, ki odraža družbeno, socialno in finančno neenakost. Ministrstvo za solidarno prihodnost ima namen z stanovanjsko politiko izboljšati dostop do stanovanj in omogočiti finančno pomoč tistim, ki sami ne zmorejo pokriti stroškov bivanja. Tako želijo izboljšati pogoje za upravljanje stanovanjskih stavb in dvigniti kakovost bivanja.

Vendar pa, kot opaža generalni sekretar socialne zbornice, Vilko Kolbl, ni vedno dovolj politične volje ali socialnega razumevanja za potrebne spremembe na tem področju.

V. d. generalne direktorice direktorata za stanovanja na ministrstvu, Živa Matjašič, obljublja okrepitev javnega stanovanjskega najemnega fonda. Poudarja, da le zadostna širina fonda lahko ustreza potrebam ljudi.

Julija je vlada namenila dodatna sredstva za stanovanjsko problematiko – 25,5 milijona evrov, kar je največje povečanje sredstev za ta namen v zadnjih dveh desetletjih. Ta sredstva bodo omogočila lažjo zagotovitev neprofitnih najemnih stanovanj, kar je ključni korak pri reševanju stanovanjske krize.

Del tega kapitala bo namenjen gradnji novih najemnih stanovanj, del pa za sofinanciranje neprofitne stanovanjske gradnje občin, lokalnih skladov in organizacij.

Direktor sklada, Črtomir Remec, je predstavil, da sklad namenja petino sredstev za stanovanja, prilagojena starejšim in gibalno oviranim. Sklad je nedavno odobril 10 milijonov evrov za dva investicijska projekta v Ljubljani in Novem mestu, kar bo prineslo 169 novih javnih najemnih stanovanj do leta 2025.

Poleg tega je sklad nedavno izbral najemnike za 43 oskrbovanih stanovanj. Od teh so jih oddali 34, pri čemer je Remec izpostavil razlike v učinkovitosti med Slovenj Gradcem in Mariborom.

Na podlagi raziskav Gerontološkega raziskovalnega inštituta, vodja Peter Seljak poudarja specifike slovenskega stanovanjskega trga in vlogo zapuščine v odločitvah starejših. Seljak poziva k večji promociji alternativnih oblik bivanja za starejše, kot so manjše skupnosti.

Prejšnji članekStanovanjske nepremičnine v drugem četrtletju dražje, poslov manj
Naslednji članekBlocksquare: Prva na svetu notarsko overjena tokenizacija nepremičnine v zemljiški knjigi