Okoljsko ministrstvo bo v 2021 pohitelo z zakonodajnimi spremembami

23
Na ministrstvu želijo ustvariti pogoje za razvoj digitalnih in inovativnih storitev na področju urejanja prostora, graditve objektov, evidentiranja nepremičnin, varovanja okolja ter upravljanja z vodami in ohranjanjem narave.

Ministrstvo za okolje in prostor za leto 2021 načrtuje številne zakonodajne spremembe, ki bodo iskale ravnotežje med varstvom okolja in razvojem. Že v prvi polovici leta napovedujejo spremembe gradbenega in stanovanjskega zakona, zakonov o urejanju prostora ter o vodah, do poletnih parlamentarnih počitnic pa tudi sprejem podnebne strategije.

“Ministrstvo za okolje in prostor v tem mandatu sledi poslanstvu varovanja okolja in hkratnemu spodbujanju razvoja, da sedanjim in prihodnjim generacijam omogočimo zdravo in kakovostno življenje,” so poudarili na ministrstvu. “Poslanstvo je odraz reševanja ključnih odprtih vprašanj s področij prostora in okolja, je odgovor na izzive prihodnosti in del koalicijskih zavez,” so navedli.

Konkretno so izpostavili devet politik, ki bodo v letu 2021 v središču njihovih prizadevanj. Napovedujejo nove administrativne razbremenitve, kot so zmanjšanje birokratskih opravil pri pridobivanju dovoljenj za gradnjo in umeščanje objektov v prostor, racionalizacija zahtev po poročanju gospodarskih subjektov ter poenostavitev postopkov.

Del prizadevanj v tej smeri so vključili že v protikoronsko zakonodajo, že sprejeti interventni zakon o odpravi ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji covida-19 ter zakon o spremembah zakona o ohranjanju narave, so spomnili. Napovedujejo pa še spremembe gradbenega zakona, zakona o urejanju prostora ter zakona o vodah. Načrt je, da bi bili ti akti za obravnavo v državnem zboru pripravljeni v prvi polovici prihodnjega leta.

S tem se povezuje naslednji ključen cilj za 2021, ki je poenostavitev in pospešitev umeščanja večjih infrastrukturnih in energetskih objektov v prostor. Tu na ministrstvu med drugim ciljajo na izboljšave pri sprejemanju državnih prostorskih načrtov, pri presojah vplivov na okolje ter medsebojnem delovanje institucij. Ob že omenjenem zakonu o urejanju prostora bo to področje uredil tudi zakon o gospodarskih javnih službah varstva okolja.

Na prostorskem delu ministrstvo napoveduje tudi prenovo stanovanjske politike s povečanjem fonda najemnih stanovanj s poudarkom na mladih in mladih družinah, z vzpostavitvijo sistemskega vira za gradnjo stanovanj in dvigom namenskih proračunskih sredstev. Vse to bo po napovedih uredila novela stanovanjskega zakona, ki naj bi ga državni zbor po načrtih sprejel v prvi polovici 2021.

Ministrstvo čaka tudi priprava več strateških dokumentov s področja podnebja. Do poletnih parlamentarnih počitnic naj bi tako DZ sprejel dolgoročno podnebno strategijo Slovenije do leta 2050, ki se bo dotikala vprašanj odgovornega ravnanja z viri energije, sanacijskih ukrepov za zagotovitev čistejšega pridobivanja energetskih virov ter druge ukrepe za ogljično nevtralnost, vključno z izrabo jedrske energije ter urejevanje področja rabe geotermalne energije.

Trenutno poteka tudi posodabljanje načrta za koriščenje sredstev Sklada za podnebne spremembe. “Načrt se posodablja v smeri, kako področje podnebnega financiranja ustrezno usmeriti v projekte, ki bodo učinkovito sledili cilju zniževanja emisij,” so pojasnili na ministrstvu. Do vključno leta 2022 želijo namreč v celoti porabiti vsa razpoložljiva sredstva. “Projekti so vezani na vse resorje, na primer za energetsko obnovo stavb, vlaganje v obnovljive vire energije, v krožno gospodarstvo, vlaganje za prehod na železnice in obnovitev železniške infrastrukture ter zamenjavo kurilnih naprav gospodinjstev,” so našteli.

Prav tako za prvo polletje ministrstvo napoveduje strategijo prostorskega razvoja Slovenije 2050 s poudarkom na decentralizaciji in skladnem regionalnem razvoju. K temu cilju bo pripomogel tudi pomorski prostorski načrt Slovenije.

Pomembno področje so za ministrstvo za okolje in prostor tudi vode. Tako obljubljajo nadaljevanje izvajanja protipoplavnih ukrepov na celotnem področju države, in sicer preko novele zakona o vodah in novele zakona o dimnikarstvu.

Na področju voda in investicij so sicer glavni izzivi zaključevanje investicijskih projektov iz večletnega finančnega okvira 2014-2020 evropske kohezijske politike na področju urejanja voda, vodooskrbe, Nature 2000 in celostnih teritorialnih naložb (gre za 73 projektov v skupni vrednosti 823 milijonov evrov), sodelovanje pri pripravi dokumentov za črpanje sredstev iz nove finančne perspektive 2021-2027 ter sredstev sklada za okrevanje in razvoj ter izvajanje sanacijskih programov odpravljanja posledic naravnih nesreč v preteklih letih.

Nenazadnje so na ministrstvu izpostavili še digitalizacijo in vzpostavitev informacijskega sistema ministrstva. Cilj je vzpostavitev prostorskega informacijskega sistema in nadgradnja projekta digitalizacije prostorskih podatkov za podporo razvoja skupnega evropskega podatkovnega prostora za zeleni dogovor in za doseganje nevtralnega prehoda v brezogljično družbo. Na ministrstvu želijo ustvariti pogoje za razvoj digitalnih in inovativnih storitev na področju urejanja prostora, graditve objektov, evidentiranja nepremičnin, varovanja okolja ter upravljanja z vodami in ohranjanjem narave.

Med področji, ki jih ministrstvo za okolje in prostor sicer ni omenilo med prioritetami, a bodo vendarle zahtevale pozornost, je področje proizvajalčeve razširjene odgovornosti. Z letom 2021 začenja veljati nov sistem, v skladu s katerim bodo proizvajalci izdelkov, za katere velja proizvajalčeva razširjena odgovornost, organizacijsko in praviloma v celoti tudi finančno odgovarjali za ravnanje z vsemi odpadki, ki na območju Slovenije nastanejo iz izdelkov iz sistema razširjene odgovornosti.

S tem želi država zlasti preprečiti kopičenje odpadne embalaže pri komunalnih podjetjih, kot se je to zaradi neustrezne zakonodaje dogajalo zadnja leta.

Vendar pa gre le za vmesno rešitev, ki bo veljala do uveljavitve celovitega prenovljenega sistema razširjene proizvajalčeve odgovornosti. Tega mora Slovenija v skladu z evropsko zakonodajo uvesti najpozneje z letom 2023, do takrat pa jo čakajo številna pripravljalna dela, kot je priprava evidenc in sistema poročanja.

Prejšnji članekDinamične tuje nepremičninske naložbe v Sloveniji
Naslednji članekPrva samooskrbna skupnost z električno energijo v državi

PUSTITE KOMENTAR

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.