O pregrevanju nepremičnin trenutno ne govorimo

35
Cene stanovanjskih nepremičnin so se lani povečale za 10 odstotkov, v prvi polovici letošnjega leta za 13,4 odstotka medletno oz. najbolj med državami evrskega območja.

Finančni sistem v Sloveniji je po ocenah viceguvernerja Banke Slovenije Primoža Dolenca, ki ustanovo začasno vodi, zdrav. Nekoliko višja so tveganja na nepremičninskem trgu, nižja so kreditna tveganja. “Dobičkonosnost bank je trenutno zelo ugodna, a obstaja določeno dohodkovno tveganje na srednji rok,” je opozoril.

Dohodkovno tveganje je po njegovih pojasnilih bolj izrazito, ker dobičkonosnost bank ni odraz rasti neto obrestnih prihodkov, ampak je še vedno njen pomemben delež posledica neto sproščanja oslabitev in rezervacij. “Naše opozorilo bankirjem je, da se bo ta vir dobička v prihodnjih letih znižal ali pomembno spremenil in da bo treba iskati druge vire za ustvarjanje neto obrestnih ali neobrestnih prihodkov,” je Dolenc izpostavil na novinarski konferenci.

Kot je dodal direktor oddelka finančna stabilnost in makrobonitetna politika Tomaž Košak, so v devetih mesecih banke ustvarile 422 milijonov evrov dobička pred davki, neto obrestni prihodki so rasli 3,6 odstotka medletno, prispevek iz sproščanja oslabitev in rezervacij je bil 41 milijonov evrov. “Če bi banke danes oblikovale rezervacije na ravni dolgoletnega povprečja in bi te predstavljale 23 odstotkov bruto dohodka, bi se dobiček prepolovil na 180 milijonov evrov, donosnost na kapital bi padla z 12 na pet odstotkov.”

Tveganja za finančni sistem so po Dolenčevih besedah danes podobna kot sredi letošnjega leta. Spremenila so se na nepremičninskem trgu. “Danes cene na tem trgu po naši oceni rastejo zaradi zaostajanja ponudbe za povpraševanjem, ni pa to posledica prekomernega kreditiranja bank,” je orisal in ocenil, da trenutna gibanja na tem trgu ne ogrožajo varnosti bančnega sistema, ker menijo, da je dovolj kapitaliziran in je odporen na morebitne šoke.

Košak je povedal, da so se cene nepremičnin v zadnjih dveh letih močno povečale zlasti v Ljubljani, Kopru in nekaterih turističnih središčih. Ob tem je povzel, da so se cene stanovanjskih nepremičnin lani povečale za 10 odstotkov, v prvi polovici letošnjega leta za 13,4 odstotka medletno oz. najbolj med državami evrskega območja. “O pregrevanju trenutno ne govorimo, a vsako nadaljnje povečevanje cen bo začelo vplivati na pregrevanje trga,” je menil.

Rast stanovanjskih posojil gospodinjstvom je bila letos zmerna in stabilna. Kreditni standardi pri novih stanovanjskih posojilih so razmeroma visoki, povprečno razmerje med vrednostjo stanovanjskega posojila in vsemi oblikami zavarovanj oz. dohodkom posojilojemalca ob odobritvi pa je nizko. Drugačno pa je bilo stanje na področju potrošniških posojilih, zato je Banka Slovenije oktobra priporočila s stanovanjskih razširila na potrošniška posojila. “Cilj ukrepa je preprečevati rahljanje kreditnih standardov,” je dejal Košak.

Kakovost portfelja bank se je izboljšala, delež nedonosnih izpostavljenosti se je znižal in septembra dosegel 4,5 odstotka. “Nekatere banke se še vedno ukvarjajo s temi izpostavljenostmi iz krize, zato poudarjamo potrebo, da izkoristijo ugodne gospodarske razmere za prestrukturiranje portfelja,” je opozoril Košak. Kakovost naložb kljub izboljšanju v zadnjih letih ostaja najslabša v segmentu podjetij. Posojila podjetjem naraščajo zelo počasi, struktura njihovega financiranja pa vse bolj postaja podobna evropski.

Vloge nebančnega sektorja so se še naprej povečevale predvsem zaradi rasti vlog na vpogled gospodinjstev. Slovenski sistem je po Košakovih besedah vse manj odvisen od mednarodnih trgov. Rezultati analize stabilnosti vlog nefinančnega sektorja kažejo, da je rast vlog nefinančnega sektorja v zadnjem obdobju vzdržna in da je tveganje, da bo normalizacija obrestnih mer sprožila odliv vlog iz bančnega sistema, majhno.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.