Čeprav bi moralo biti reševanje denacionalizacijskih zahtevkov po načrtu vlade zaključeno leta 2005, se to še ni zgodilo. Konec septembra letos je bilo nerešenih še 134 zadev. Te sicer predstavljajo le še 0,34 odstotka vseh zahtevkov, a gre povečini za najtežje primere. Do zdaj je bilo izplačanih za 1,72 milijarde odškodnin.
Po podatkih ministrstva za pravosodje je bilo do 30. septembra letos na upravne enote in ministrstva, ki so po zakonu zadolženi za obravnavo denacionalizacijskih zahtevkov na prvi stopnji, vloženih 39.714 zahtevkov, od katerih jih je bilo pravnomočno rešenih 39.580 oz. 99,7 odstotka.
Večji del bremena nosijo upravne enote, ki so prejele 38.471 zadev. Pravnomočno so jih rešile 38.367 oziroma 99,7 odstotka. Preostale zahtevke so prejela ministrstva. Ministrstvo za kulturo je skupno obravnavalo 1034 zadev, pravnomočno pa rešilo 1009 oz. 97,6 odstotka. Ministrstvo za okolje in prostor je prejelo 121 zadev, rešilo jih je 116 oz. 95,9 odstotka. Ministrstvo za finance je prejelo 88 zahtevkov in že rešilo vse.
Od 134 nerešenih zahtevkov so bili 104 vloženi na upravne enote, 25 na ministrstvo za kulturo, pet na ministrstvo za okolje in prostor. 99 od vseh nerešenih zadev še ni bilo zaključenih na prvi stopnji, 35 pa se jih nahaja v reševanju na drugi stopnji.
Na ministrstvu za okolje in prostor pravijo, da se vseh pet nerešenih zadev nahaja na sodišču, zato čakajo, da to odloči. Dve od petih zadev so sicer zaključili v celoti, dve v pretežnem delu, eno pa jim je lani odstopila Upravna enota Radovljica.
Ostali še najtežji primeri
Razlogov, da denacionalizacija še ni zaključena, je več. Eden je, da so med nerešenimi ostale najtežje zadeve. Na ministrstvu za pravosodje med razlogi izpostavljajo tudi obveznost vračila nepremičnin v naravi, kar prinaša zapleteno ugotavljanje dejanskega stanja, možnost vlaganja pritožb na več stopnjah, premajhno število kadra za reševanje zahtevkov in večkratne spremembe zakona.
Eden od razlogov je tudi, da je število zadev skozi leta postopoma nekoliko naraščalo. Zakon je namreč kot rok, do katerega je mogoče vložiti zahtevek, določil dve leti po uveljavitvi zakona. Rok za vlaganje je tako potekel leta 1993, a so organi tudi po tem roku še prejemali zahtevke. Upravne enote so npr. do septembra 2002 prejele 37.988 zahtevkov, do septembra 2012 pa 38.470 – torej v desetih letih 482 novih zadev. No, po septembru 2012 se je pripad novih zadev umiril, saj so upravne enote od takrat prejele le eno novo zadevo.
Kot pojasnjujejo na ministrstvu za pravosodje, je prejemanje novih zadev posledica odstopov zadev iz sodne pristojnosti v pristojnost upravnih organov, ko sodišča tekom postopka ugotovijo, da za odločanje niso pristojna. Tako odstopljena zadeva se nato v postopku pred upravnim organom šteje kot nova zadeva.
Ker so v zadnjih letih v reševanju ostali najtežji primeri, se tudi odstotek rešenih zadev zadnja leta dviguje zelo počasi. 30. septembra 2005 je bilo tako na upravnih enotah pravnomočno zaključenih 91,5 odstotka vseh zadev, 30. septembra 2010 98,9 odstotka, 30. septembra letos pa 99,7 odstotka zadev. Največ nerešenih zahtevkov ima Upravna enota Ljubljana (14), ki pa je tudi obravnavala daleč največ primerov.
Od okoli polovice upravnih enot, ki imajo še v reševanju zahtevke, najdlje nobene zadeve ni zaključila Upravna enota Mozirje (zadnjo zadevo je zaključila leta 2011), ki pa ima v reševanju še eno samo zadevo. Kot pravi načelnica upravne enote Milena Cigale, gre za zahtevek ljubljanske nadškofije iz leta 1992 za vračilo 11.254 hektarjev gozdov, kmetijskih zemljišč in objektov. “Razlogi za dolgotrajno reševanje zadeve so vsebinske in procesne narave. Del postopka je prekinjen že vrsto let, kar pomeni, da je predhodno vprašanje v pristojnosti drugega organa ali sodišča in se lahko denacionalizacijski postopek nadaljuje šele takrat, ko bo predhodni postopek pravnomočno zaključen. Prav tako so zoper izdane delne odločbe, teh je bilo do zdaj 28, pogosto uporabljena vsa redna in izredna pravna sredstva, kar podaljšuje reševanje,” je navedla.
SDH do zdaj izplačal za 1,71 milijarde odškodnin
Kadar vrnitev nepremičnine v naravi ni mogoča, zakon določa dodelitev nadomestne nepremičnine ali izplačilo odškodnine. Slovenski državni holding (SDH) je do 30. novembra letos iz tega naslova izročil 17.449.403 obveznic, zanje pa skupno izplačal 1,72 milijarde evrov, so navedli za STA.
Del finančnih obveznosti v denacionalizaciji ima tudi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, katerega osnovna naloga je vračilo kmetijskih zemljišč denacionalizacijskim upravičencem ali dodelitev morebitnih nadomestnih zemljišč.
Kot je za STA navedla direktorica Irena Majcen, je sklad do konca leta 2018 vrnil 53.808 hektarjev kmetijskih zemljišč, 94.848 hektarjev gozdnih zemljišč, 19 hektarjev pozidanih zemljišč, štiri hektarje vodnih zemljišč in 14.856 hektarjev neplodnih zemljišč.
Sklad je tudi zavezanec za izplačilo odškodnin za nezmožnost uporabe nepremičnine zaradi predolgega odločanja o zahtevku. Do zdaj je sklad za te odškodnine izplačal nekaj manj kot 46 milijonov evrov odškodnin.
Eno večjih odškodnin zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnin je prejela Nadškofija Ljubljana. Tej je sklad po odločitvi ljubljanskega višjega sodišča zaradi dolgotrajnega vračanja gozdov na območju Mozirja in deloma tudi Pokljuke nedavno izplačal 17 milijonov evrov odškodnine, konec oktobra pa ji je dolgoval še štiri milijone, ki jih je poravnal 21. novembra. Kot pravi Majcnova, se v tej zadevi niso odločili vložiti predloga za dopustitev revizije na vrhovno sodišče, za kar pa se je po pisanju Dnevnika odločila nadškofija.
