Udeleženci današnjega posveta o poslovanju z nepremičninami, ki ga organizira Zbornica za poslovanje z nepremičninami pri GZS, so spregovorili o izzivih, ki jih za sektor prinaša pandemija covida-19, pa tudi spremembah stanovanjskega zakona, ki je v pripravi. Mnenja so deljena, nekateri pozdravljajo ureditev odnosov, drugi si želijo več sprememb.
Direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami Boštjan Udovič je ocenil, da so se v zadnjem letu uspeli izjemno hitro prilagoditi in skoraj v celoti preusmeriti poslovanje v digitalno okolje. “Ugotovili smo, da nove razmere, poleg številnih izzivov, prinašajo številne priložnosti,” je dejal in opisal zakonodajne spremembe na nepremičninskem področju in izzive, ki jih čakajo.
Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Robert Rožanc se je osredotočil na spremembe stanovanjskega zakona, ki jih pripravlja ministrstvo in gredo med drugim v smeri zvišanja neprofitne najemnine in hkrati subvencij, višjega zadolževanja stanovanjskih skladov, ustanovitve javne najemniške službe in sprememb glede soglasij v večstanovanjskih stavbah.
Kar se tiče dviga neprofitne najemnine je Rožanc dejal, da gre za prehodno rešitev, dokler se ne uvedejo stroškovne najemnine. “Prenizka neprofitna najemnina je eden od temeljnih razlogov za krčenje fonda javnih najemnih stanovanj. Ocenil je, da je v državi veliko pravnih stanovanj, ki se ne oddajajo, bi se pa lahko aktivirala v okviru javnega najema. Tega bo organiziral stanovanjski javni sklad z javnim razpisom. “Lastniki stanovanj bi se razbremenili poslov in tveganj, zagotovljene bi imeli dolgoročne prihodke, najemniki pa neprofitno najemnino in varnost,” je poudaril.
Glede predlaganih sprememb, ki so v medresorskem usklajevanju, je vodja sektorja za stanovanja na ministrstvu za okolje in prostor Anita Hočevar-Frantar izpostavila predvideno znižanje soglasij za sprejemanje poslov v večstanovanjskih stavbah in spremenjeno definicijo vzdrževalnih del, med katere se se bo uvrstila tudi priprava projektne dokumentacije. Lani je bil v pripravi sicer popolnoma nov stanovanjski zakon, ker pa je bilo ogromno pripomb, spremenile pa so se razmere, se je ministrstvo po njenih besedah lotilo priprave novele zakona, s katero želijo prednostno rešiti najnujnejše zadeve.
Profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Miha Juhart je ocenil, da etažni lastniki potrebujejo nekoliko bolj jasno medsebojno ureditev odnosov. Kot pozitivno je med predlaganimi spremembami izpostavil konkretnejše opredeljevanje izrednih situacij, pa tudi možnost elektronskega glasovanja. “Najpomembnejša sprememba, ki je bila nujna, je nova ureditev vodenja sredstev rezervnega sklada. Kot osnovni model predlog postavlja model posebnega fiduciarnega računa za vsako stavbo posebej. To je nujno potrebno, da se zmanjša možnost zlorab sredstev rezervnega sklada, čemur smo bili priča v preteklosti,” je poudaril.
Združenje upraviteljev večstanovanjskih stavb po besedah Rajka Fajmota Predlog pozdravljajo, kljub temu pa v njem pogrešajo nekatere dodatne ureditve. Kot pozitivno je izpostavil nižanje soglasij pri odločanju, vendar upravniki menijo, da bi bili pri tem lahko še korak bolj pogumni. “Pričakujemo da se bo po uveljavitvi teh sprememb začela strokovna razprava za celovito reformo področja. Med drugim želijo sprejem posebnega zakona o upravljanju stavb z več lastniki,” je dejal.
