V gradbeništvu po padcu optimistične napovedi za leto 2017

3
V letošnjem letu je glede na napovedi pričakovati pripravljalna dela za gradnjo drugega železniškega tira med Koprom in Divačo ter tudi izbiro glavnega izvajalca.

Za gradbeno panogo v Sloveniji je težko leto, po zaključku evropsko sofinanciranih infrastrukturnih projektov iz prejšnje finančne perspektive je vrednost opravljenih del krepko upadla. Za letos je ob pričakovanih železniških in cestnih ter stavbnih projektih nekaj več optimizma, so pa v zbornici pri GZS še previdni.

Vrednost opravljenih gradbenih del je bila v prvih desetih mesecih leta 2016, za katere so zadnji zbrani statistični podatki, za 19,8 odstotka nižja od vrednosti del, opravljenih v enakem obdobju lani. Pri tem je bila vrednost del na stavbah nižja za 1,6 odstotka, na gradbenih inženirskih objektih pa za 26,2 odstotka.

“Raven upada vrednosti izvedenih del je bila sicer pričakovana, toda za podjetja v panogi previsoka, da bi se izognili negativnim posledicam, ki jih tako visoka nihanja prinašajo za njihovo poslovanje in zaposlene,” je ocenil direktor zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS Jože Renar.

Predsednik uprave družbe Pomgrad Igor Banič je  povedal, da so v družbi ne glede na siceršnje okoliščine in nižje cene na trgu uspeli zadržati raven prihodkov iz leta 2015, pri 125 milijonih evrov. Lani so končali več projektov v roku, precej del je v teku, mnoga se jim zaključujejo v letih 2017 in 2018, je povedal Banič. Po njegovih besedah so v leto 2017 prenesli 40 odstotkov potrebnih del za celotno leto. Glavni Pomgradovi projekti v letu 2016 so bili avtocestni odsek Draženci-Gruškovje, stanovanjska soseska Brdo v Ljubljani, izgradnja čistilne naprave Domžale-Kamnik, dve večji preplastitvi na avtocestah (Slivnica-Hoče in Arja vas-Šempeter), izgradnja hotela Mond ter izgradnja proizvodnih hal za XAL in Unior.

Na nevarnost visokega padca obsega del v gradbeništvu v letu 2016 so v zbornici vlado in pristojna ministrstva opozarjali vse od leta 2013 naprej z namenom, da vendarle sprejmejo ukrepe za stabilizacijo trga gradbeništva oz. sanacijo posledic takšnih nihanj na podjetja in zaposlene, je povedal Renar. Vlada je po njegovih besedah sicer z nekoliko povečanim, a še vedno nezadostnim investiranjem v obnovo cestne infrastrukture poizkušala omiliti padec obsega del gradbeno inženirskih objektih, ki so ga pričakovali zaradi zaključka EU-projektov v letu 2015, vendar so na koncu kljub temu beležili “nesprejemljivo” velik padec teh del.

“Ob tem je žal v javnem naročanju še naprej prevladovalo nerazumno naročanje po najnižjih cenah brez izločanja neobičajno nizkih ponudb in s tem spodbujanje socialnega dampinga v panogi ter nelojalno konkurenco, vedno bolj pogosto iz držav s cenejšo delovno silo. Ta pojav, ki je pri nas preveč razširjen, postane še posebej izrazit v času nizkega povpraševanja, v pomoč pa mu je neučinkovito delovanje delovne inšpekcije. V vladi očitno še naprej prevladuje ocena, da z nekaj nižjo ceno v javnem naročanju prihrani več, kot znaša škoda zaradi izgube kvalitetnih slovenskih gradbenih izvajalcev, njihovih podizvajalcev in selitev delovnim mest v tujino,” je kritičen Renar.

Minimalen padec del pri stavbah je po Renarjevih besedah posledica izjemno visoke rasti stanovanjske gradnje (+81 odstotkov), medtem ko se je gradnja nestanovanjskih stavb znižala za 12 odstotkov.

Podjetja se na razmere na trgu prilagajajo na različne načine – od omejevanja plač in zmanjševanja števila zaposlenih do iskanja novih priložnosti na področju gradnje stanovanj, ki je po Renarjevih besedah začela intenzivno oživljati. “So pa slovenska gradbena podjetja v zadnjih letih postala zelo previdna pri zaposlovanju in ne tvegajo več povečevanja števila zaposlenih v času debelih krav, tudi na račun izgube poslov, saj jim to omogoča manj tveganj za preživetje v času velikih padcev, ki smo jim priča v Sloveniji,” pravi Renar.

Delodajalci v gradbeništvu so glede na anketo, ki jo četrtletno izvaja družba za zaposlovanje Manpower, za prvo četrtletje 2017 optimistični in napovedujejo rast zaposlovanja, potem ko so za enako obdobje leto prej napovedovali zmanjševanje števila zaposlenih.

V 2017 predvidoma izbira izvajalca za drugi tir, vzdrževanje cest in železnic, gradnje stavb

V letošnjem letu je glede na napovedi pričakovati pripravljalna dela za gradnjo drugega železniškega tira med Koprom in Divačo ter tudi izbiro glavnega izvajalca. Gre za enega največjih infrastrukturnih projektov v državi. Finančna konstrukcija za projekt sicer še ni potrjena, je pa minister za infrastrukturo Peter Gašperšič decembra ob 20-milijonski dokapitalizaciji projektnega podjetja 2TDK povedal, da je vrednost projekta ocenjena na manj kot eno milijardo evrov.

Vlada je za letos povečala sredstva za obnovo državnih cest – za to je na letni ravni predvidenih 200 milijonov evrov, podoben znesek je predviden za obnovo in gradnjo železniške infrastrukture. Gradbena podjetja med drugim čakajo tudi na gradnjo tretje razvojne osi, predvidene so novogradnje in obnove na avtocestah, več optimizma pa zaznavajo tudi pri zasebnih investicijah.

“Pričakujemo nadaljnjo rast stanovanjske gradnje, pričakujemo pa tudi rast na ostalih stavbah, saj se kažejo znaki oživljanja zasebnih investicij na tem področju,” je dejal Renar.

Je pa zbornica glede gradbenih inženirskih objektov, kjer je daleč največji naročnik država, sicer previdna. “Država sicer najavlja rast, bojimo pa se, da bodo investicije tudi v letu 2017 ponovno med zadnjimi na listi prioritet države v primeru, ko kaj ne bo šlo po načrtih,” pravi Renar.

“Nenadejan razplet kolektivnih pogajanj v javnem sektorju z nepričakovano visokim povečanjem njihovih plač je že tu, prav lahko pa se mu pridružijo tudi ukrepi za zmanjševanje tveganj zaradi nepredvidljivih mednarodnih razmer. Vse to pa lahko kaj hitro pomeni investicijsko zavoro za obnovo in izgradnjo prometne infrastrukture kot tudi javnih stavb in neugodne posledice za panogo in njene zaposlene,” je previden Renar.

Več dela pri zasebnih investicijah, predvsem v stavbni fond, pričakujejo v Pomgradu. Tudi GH Holding, kot je za časnik Finance dejal predsednik upravnega odbora Blaž Miklavčič, zaznava več aktivnosti in napovedi zasebnih in industrijskih naložb.

Letos bo izvajalca za gradnjo trgovskega centra v BTC Ljubljani izbral švedski pohištveni velikan Ikea, skladišče bo prav tako v BTC predvidoma začel graditi Mercator, predvidena pa je tudi gradnja Sparovega nakupovalnega središča v ljubljanski Šiški.

V načrtu nova zakonodaja

Leto 2017 naj bi prineslo tudi prenovljeno prostorsko in gradbeno zakonodajo, ki naj bi med drugim poenostavila in skrajšala nekatere postopke ter investitorjem zagotovila večjo varnost. Ministrstvo za okolje in prostor je predloge treh novih zakonov – gradbenega zakona, zakona o urejanju prostora ter zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih – usklajevalo vse leto, je bila pa stroka, predvsem inženirska, do predlaganih rešitev še vedno kritična.

“Podpiramo spremembe, ki bi izboljšale možnost umeščanja v prostor in pridobivanja gradbenega dovoljenja, druge spremembe pa po mojem mnenju niso potrebne. Vendar za okrevanje gradbeništva samo zakoni ne bodo zadoščali. Treba bo spremeniti tudi vrsto podzakonskih aktov in pravilnikov,” je dejal Banič.

Po njegovih besedah naj bi večja regulacija izvajalcev del pomenila predvsem zaostritev pogojev za izvajalce pri javnih naročilih glede števila zaposlenih, višine prihodkov, kapitala in opreme. To naj bi preprečilo nelojalno konkurenco, saj na razpisih ne bodo mogla sodelovati podjetja brez zaposlenih. “Menim, da so predlagani pogoji še vedno nekoliko mili, a dodatne omejitve preprečuje tudi evropska zakonodaja, tako da bi nekaj premikov vendarle moralo biti,” je povedal Banič.

Prejšnji članekLetos podlaga za davek na nepremičnine
Naslednji članekIzdatki za nove gradnje v ZDA novembra najvišji v desetih letih

PUSTITE KOMENTAR

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.