Konferenca o novostih na gradbeno-prostorskem področju

30
Gradbena inženirka Aleksandra Velkovrh je med drugim ocenila, da gre razvoj gradbenega zakona v smeri izboljšanja za uporabnike.

 

Prvi dan letošnje Gradbeno-prostorsko-okoljske konference, ki poteka v Ljubljani, so se med drugim osredotočili na novosti, ki so predvidene s projekti digitalizacije in s prenovljeno gradbeno-prostorsko zakonodajo, ki je v postopku DZ. Spregovorili so tudi o vprašanjih višanja ponudb pri javnem naročanju ob rasti cen materiala in storitev.

Generalni direktor direktorata za prostor, graditev in stanovanja na ministrstvu za okolje in prostor Georgi Bangiev je izpostavil pomen načrtovane digitalne transformacije na področju prostora in okolja. V okviru programa projektov eProstor bodo informacijsko prenovili nepremičninske evidence, vzpostavili prostorski informacijski sistem ter postavili temelje za elektronsko poslovanje na področju graditve, prostorskega načrtovanja in evidentiranja nepremičnin. Pri projektu Zeleni slovenski lokacijski okvir, ki ga bodo izvedli v sklopu načrta za okrevanje in odpornost, bodo povezali ključne procese in podatkovne zbirke sistemov eProstor, eOkolje, eVode in eNarava.

Podlago za poslovanje v elektronski obliki bo predvidoma dal tudi novi gradbeni zakon. Ta med drugim prinaša tudi novosti glede postopka izdaje gradbenega dovoljenja, kot so možnost pridobitve gradbenega dovoljenja v instrukcijskem roku 30 dni v določenih primerih, združitev lokacijske informacije in potrdila o namenski rabi v enem dokumentu, ki ga bo izdajala občina, in možnost gradnje objektov, ki nimajo vpliva na okolje, že po dokončnem gradbenem dovoljenju (ne šele po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja).

Gradbena inženirka Aleksandra Velkovrh je med drugim ocenila, da gre razvoj gradbenega zakona v smeri izboljšanja za uporabnike. Glede “spora” med arhitekti in inženirji o tem, kdo bo lahko vodja projekta, je spomnila, da zakon že določa, da projektant vodjo določi na podlagi tega, kakšen bo namen objekta, in ocenila, da se pri projektih “nihče ne heca”, da bi za vodjo postavil nekompetentnega človeka. “Ne bo šel strojni inženir projektirat vrtca … to so strokovnjaki,” je menila.

Velkovrhova je tudi poudarila, da bo veliko novosti začelo veljati z zamikom in da bo čas za prilagoditev – med drugim glede plačila komunalnega prispevka (ki ne bo več pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja, ampak se ga bo odmerilo pred začetkom gradnje) z vzpostavitvijo storitve eGraditev ali projektiranje v orodju BIM za projekte državnega pomena v treh letih po uveljavitvi zakona.

Novi zakon o urejanju prostora pa naj bi med drugim prinesel učinkovitejše postopke priprave prostorskih aktov in učinkovitejšo zemljiško politiko, med drugim z vzpostavitvijo projektnega vodenja pri državnem prostorskem načrtovanju, nadgradnjo postopka načrtovanja prostorskih ureditev državnega pomena po principu vse na enem mestu od načrtovanja do dovoljevanja ter integracijo celovite presoje vplivov na okolje v postopke priprave prostorskih izvedbenih aktov.

Veronika Cukrov iz Odvetniške družbe Cukrov je govorila o vprašanjih, povezanih s pogodbami o javnih naročilih in zvišanjem cen, kot je primer trenutno obdobje, ko se dražijo materiali in storitve. Za spremembo cen po sklenitvi pogodbe je po zakonu o javnem naročanju razmeroma malo možnosti, je dejala, lahko pa možnost prilagoditve cen predvidi že razpisna dokumentacija. Po njenem mnenju bi lahko bila rast cen, zaradi katere bi bil ponudnik v globoki izgubi, podlaga za razvezo pogodbe o javnem naročilu.

Odvetnica Vesna Cukrov je na kasnejši okrogli mizi ocenila, da ima gradbeništvo kljub veliko projektom težave, in sicer ker da se državni naročniki, tudi zaradi prenormiranosti področja, gradbenim družbam bojijo priznati, da so upravičene do dviga cen.

Direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS Gregor Ficko je v svojem prispevku izrazil pričakovanje, da bodo pristojna ministrstva prisluhnila njihovim pozivom in javnim investitorjem prižgala zeleno luč, da začnejo reševati vprašanje priznavanja višjih cen. Dejal je, da naročniki, ki so osveščeni, razumejo problem dokončanja projektov in rasti cen, ter da je dogovorna rešitev v interesu tako naročnika kot izvajalca.

Ficko je sicer predstavil sistem indeksov cen, ki jih izračunava zbornica in ki bi jih lahko uporabljali pri določanju gibanja stroškov, saj da odražajo dejansko gibanje cen v določenem obdobju. Indekse izračunavajo na podlagi ankete med proizvajalci, trgovci in izvajalci del za posamezne vrste del ter za stroške materialov, transporta, mehanizacije in dela.

Udeleženci konference so se lahko podrobneje seznanili s projektom gradnje drugega železniškega tira med Divačo in Koprom. Alenka Dervarič iz družbe 2TDK je povedala, da gradnja teče po načrtih ter da si zelo prizadevajo za to, da bi bila končana leta 2025 in da bi promet po progi stekel leta 2026, kot je predvideno.

Prvi dan konference je na programu med drugim še razprava o novih pravilih priprave projektne dokumentacije, lokacijski preveritvi prostora po predlaganem novem zakonu o urejanju prostora ter primerih uporabe novih tehnologij, trajnostnega razvoja in umeščanja v prostor.

Drugi dan konference v četrtek pa bo prinesel med drugim nadaljevanje razprave pomenu o sredstev EU za krepitev in odpornost ter razprave o zakonodajnih novostih, gradbenih uzancah, pogodbah in sporih in o umeščanju v prostor v luči vpliva podnebnih sprememb na objekte.

Prejšnji članekV Ljubljani odprli eno največjih stanovanjskih sosesk Novo Brdo
Naslednji članekV ajdovski občini bodo ustanovili stanovanjski sklad

PUSTITE KOMENTAR

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.