Slovenski nepremičninski trg je že dosegel vrh cikla in prehaja v fazo upočasnitve oz. ohlajanja, v poročilu za prvo letošnje polletje ocenjuje Gurs. Cene stanovanjskih nepremičnin so sicer ponovno rekordno porasle, se pa znižuje število transakcij, v zadnjem času se že kažejo tudi prvi znaki umirjanja cen stanovanj v največjih mestih.
Cene rabljenih stanovanj so se na ravni države v prvem polletju letos v primerjavi z drugim polletjem lani zvišale za 12 odstotkov, stanovanjskih hiš pa za osem odstotkov, kar je pomenilo najvišjo polletno rast cen stanovanj in hiš od leta 2007, ko je Geodetska uprava RS (Gurs) začela sistematično spremljati cene.
Rekordna rast cen stanovanjskih nepremičnin je bila predvsem posledica visoke rasti cen stanovanj v največjih mestih. V Mariboru, Celju in Kopru so cene stanovanj poskočile za okoli 15 odstotkov, v Kranju in Ljubljani pa za okoli 10 odstotkov.
“Na visoko rast cen stanovanjskih nepremičnin v prvi polovici leta so poleg razmeroma velikega povpraševanja vplivali predvsem še vedno premajhna ponudba novogradenj, občutna rast gradbenih stroškov in visoke cene zemljišč za gradnjo,” navaja Gurs.
Število tržnih transakcij s stanovanjskimi nepremičninami se je medtem med januarjem in koncem junija v primerjavi z drugim polletjem lani zmanjšalo za tri do štiri odstotke.
Do padca je prišlo predvsem na račun manjšega števila transakcij s stanovanji v večstanovanjskih stavbah, medtem ko je ostalo število transakcij s stanovanjskimi hišami bolj ali manj na enaki ravni. Število transakcij s stanovanji je bilo manjše na vseh območjih države, razen na Obali.
“Glede na to, da se je v Ljubljani že v drugi polovici leta 2021 število transakcij s stanovanji zmanjšalo za skoraj 20 odstotkov in da je v prvi polovici letošnjega leta prišlo do upada števila transakcij s stanovanji na ravni države, ki ga potrjujejo tudi preliminarni podatki za zadnje tri mesece, je tudi v bodoče pričakovati postopno podaljševanje časa prodaje in nadaljnji upad prodaje stanovanj in hiš na vseh območjih države,” ob tem napoveduje Gurs.
Ta scenarij potrjujejo pričakovanja, da se bo zaradi visokih cen nepremičnin, nadaljnjega zviševanja obrestnih mer in dražitve stanovanjskih kreditov zmanjšalo tudi plačilno sposobno povpraševanje.
“V zadnjem času se že kažejo prvi znaki umirjanja cen stanovanj v največjih mestih. Ko pa bo ponudba novih stanovanj, ki so trenutno v gradnji, presegla plačilno sposobno povpraševanje in se bodo začele kopičiti zaloge neprodanih novih stanovanj, bodo začele padati tudi cene stanovanjskih nepremičnin,” pričakuje Gurs.
S kakšnim tempom naj bi se število transakcij zmanjševalo ter kdaj in za koliko naj bi začele padati tudi cene, pa v geodetski upravi še ne morejo napovedati.
V prvem polletju je bilo po doslej evidentiranih podatkih sklenjenih okoli 17.300 poslov z nepremičninami, katerih skupna vrednost je znašala okoli 1,4 milijarde evrov. To je okoli tri odstotke manj poslov in dva odstotka nižja vrednost kot v drugem polletju lani. Zaradi običajnih zamikov pri poročanju pa pričakujejo, da se bodo končni podatki močno približali tistim iz drugega polletja lani.
S stanovanjskimi nepremičninami je bilo za okoli milijardo evrov oz. 70 odstotkov celotnega prometa. Število poslov je bilo z okoli 8500 za šest odstotkov manjše kot v lanskem drugem polletju in za štiri odstotke manjše kot v lanskem prvem polletju. Poslov s stanovanji je bilo okoli 4900, s hišami pa okoli 3600. Prodaje novih stanovanj so predstavljale dva odstotka vseh evidentiranih prodaj stanovanj, prodaje novih hiš pa slab odstotek vseh prodaj hiš.
Dve tretjini vseh poslov s stanovanji je bilo v petih največjih mestih ter v okolici Ljubljane. Četrtina vseh poslov je bila sklenjena v Ljubljani.
Nadaljevala se je rast prometa z zemljišči za gradnjo stavb, znašal je 200 milijonov evrov, medtem ko je bil še v prvem polletju leta 2019 pri 125 milijonih evrov.
Promet s poslovnimi nepremičninami je v letošnjem prvem polletju znašal 90 milijonov evrov, glede na zadnje lansko se je sicer opazno zmanjšal delež prometa s poslovnimi lokali, kar je predvsem posledica lanske prodaje velikih trgovin Tuša in Mercatorja.
Promet s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči je v prvem polletju 2022 presegel 50 milijonov evrov.
Cene stanovanjskih nepremičnin so bile v polletju na zgodovinsko najvišji ravni. Srednja cena (mediana) rabljenega stanovanja v Sloveniji se je povzpela na 2350 evrov na kvadratni meter.
Primat glede cen stanovanj ohranja Ljubljana. Srednja cena rabljenega stanovanja v prestolnici je znašala 3980 evrov na kvadratni meter. Absolutno in tudi relativno najdražje je bilo stanovanje v Kosezah z uporabno površino 210 kvadratnih metrov in 160 kvadratnih metrov veliko teraso, ki je bilo prodano za 8300 evrov na kvadratni meter oz. skupno 1,8 milijona evrov.
Na Obali je bila srednja cena rabljenega stanovanja 3700 evrov na kvadratni meter, v severni okolici Ljubljane malo nad 3000 evrov in v južni okolici Ljubljane malo pod 3000 evrov na kvadratni meter, tudi v Kranju in okolici je bila srednja cena blizu 3000 evrov na kvadratni meter. V Celju je srednja cena znašala 2110 evrov, v Mariboru pa 1930 evrov na kvadratni meter.
Srednja cena stanovanjske hiše v Sloveniji je znašala 136.000 evrov. V povprečju je bila prodana hiša velika 171 kvadratnih metrov in zgrajena pred skoraj 50 leti, imela pa je nekaj več kot 700 kvadratnih metrov pripadajočega zemljišča. Najdražje so hiše v Ljubljani, srednja cena je znašala 375.000 evrov.
