Mineva četrto leto petletnega programa projektov eProstor, katerega namen je vzpostaviti elektronsko poslovanje na področju upravljanja z nepremičninami in prostorskega načrtovanja. Storjenega je bilo veliko dela, projekt pa vstopa v zadnjo zahtevno fazo implementacije, je bilo slišati v uvodu današnje konference na to temo v Ljubljani.
Program eProstor, ki je vreden 22,4 milijona evrov, od česar je 17,9 milijona evrov evropskih sredstev, zajema pet projektov: vzpostavitev prostorskega informacijskega sistema, vzpostavitev skupne infrastrukture za prostorske informacije, informacijsko prenovo nepremičninskih evidenc, izboljšavo podatkov in podporo vodenju programa. Po zaključku programa je med drugim predvidena vzpostavitev nove evidence, katastra nepremičnin, ki bo združil podatke zemljiškega katastra in katastra stavb ter postopke za urejanje teh podatkov.
Generalni direktor Geodetske uprave RS (Gurs) Tomaž Petek je v uvodu v četrto konferenco programa projektov eProstor povedal, da program vstopa v zadnje leto petletnega obdobja. Do zdaj so sodelujoči v njem po njegovih besedah uspešno zaključili izboljšavo grafičnega dela zemljiškega katastra in proces skeniranja elaboratov geodetskih meritev, tako da je zdaj na voljo več kot 22 milijonov dokumentov v digitalni obliki, na skupni infrastrukturi za prostorske informacije pa nastajajo spletne storitve za neposredno uporabo prostorskih podatkov v posameznih poslovnih procesih.
Izvedena sta bila tudi zajem in kontrola za 77 odstotkov ozemlja Slovenije za poseljena zemljišča, modernizirani in poenostavljeni pa so bili tudi procesi za evidentiranje nepremičnin. Na podlagi teh prenovljenih procesov je pripravljen osnutek predloga zakona o katastru nepremičnin.
Zdaj, tako Petek, sledi zadnja petina projekta, ki je časovno kratka, po zahtevnosti pa morda celo najtežja. Začenja se namreč faza implementacije projekta, v okviru katere je treba preoblikovati obstoječe procese v skladu z novimi informacijskimi rešitvami.
Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Robert Rožac je strnil, da sta ministrstvo in Gurs v eProstor povezala projekte, ki bodo uporabnikom, ki načrtujejo graditi ali delujejo na področju nepremičnin, z enim klikom pomagale do hitrejših in učinkovitejših rešitev. Na ministrstvu upajo, da bo uspešno in v rokih izveden še zadnji del nalog, ki je načrtovan za 2021. Ob tem poudarjajo, da je nato pred vsemi še izvedbena faza, kjer bo treba vse razvite procese izvajati v praksi.
Ministrstvo želi ob tem v okvir nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost za porabo sredstev iz sklada EU za okrevanje vključiti projekt Zeleni slovenski lokacijski okvir, znan kot eMOP. Cilj je ustvariti pogoje za razvoj digitalnih omrežij in inovativnih storitev na področju urejanja prostora, graditve objektov, evidentiranja nepremičnin, varovanja okolja, upravljanja z vodami in ohranjanja narave.
Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je povedal, da je eProstor eden obsežnejših in kompleksnejših informacijskih projektov v okviru prizadevanj za digitalizacijo in uvajanje elektronskega poslovanja. Za potrebe delovanja novo razvitih informacijskih rešitev v okviru projekta so s skupnim sofinanciranjem ministrstva za javno upravo in ministrstva za okolje in prostor po njegovih besedah zagotovili robustno, moderno in zmogljivo informacijsko infrastrukturo.
Informacije, ki bodo dostopne v digitalni in standardizirani obliki, bodo po Koritnikovem prepričanju pospešile digitalni razvoj družbe in omogočile razvoj digitalnih rešitev v javni upravi in predvsem v gospodarstvu. Digitalna transformacija bo, tako Koritnik, omogočila pospešen razvoj investicij, izboljšala poslovno okolje in prispevala k administrativni razbremenitvi.
Državna sekretarka na vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Monika Kirbiš Rojs je medtem povedala, da je digitalizacija tudi prioriteta vseh resorjev v naslednjem večletnem finančnem obdobju EU. Na omenjeni vladni službi trenutno pripravljajo tako že omenjeni načrt za okrevanje in odpornost kot tudi vse programe za področje kohezijske politike. Digitalizaciji bodo v teh dokumentih dali velik poudarek, saj je tudi zahteva na evropski ravni, da se za te cilje nameni 20 odstotkov sredstev. Projekti, kot so eProstor, bodo imeli veliko vlogo tudi v prihodnjih letih, je zagotovila Kirbiš Rojsova.
V okviru istega spletnega dogodka je danes potekal tudi šesti slovenski Inspire dan, posvečen pregledu uresničenega na podlagi evropske direktive za infrastrukturo za prostorske informacije, znane po kratici Inspire, in nacionalnega zakona o infrastrukturi za prostorske informacije.
Kot je spomnil Petek, je cilj direktive doseči medopravilnost prostorskih podatkov in storitev, uporabnikom na nacionalni in evropski ravni pa zagotoviti standardizirane, harmonizirane, enostavno dostopne in kakovostne podatke, ki bodo uporabni pri mnogih procesih.
Po Petkovih besedah gre pri uresničevanju ciljev direktive Sloveniji na ključnih področjih dobro od rok, nekaj obveznosti pa še ostaja. Do konca 2021 bo komisija po članicah EU tako izvedla vrednotenje doseženega pri izpolnjevanju določil direktive. Sledi torej še zadnji odločilni korak pri izpolnjevanju zastavljenih ciljev in zahtev iz direktive in zakona, je dejal.
