Epidemija ni imela večjega vpliva na cene nepremičnin sporoča GURS

70
Cene stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo so kljub epidemiji še nekoliko zrasle.

Cene stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo so lani kljub epidemiji še nekoliko zrasle. Epidemija sama po sebi ni imela večjega vpliva na cene nepremičnin oz. na ponudbo in povpraševanje, v predhodnem poročilu za lani ugotavlja Gurs. A opozarja, da epidemije še ni konec in da se vse posledice še niso pokazale.

Epidemija je vplivala tudi na dejavnost nepremičninskega trga. Normalno nepremičninsko trgovanje je bilo zaradi državnih ukrepov za zajezitev epidemije najprej onemogočeno v času prve razglasitve epidemije spomladi, nato pa še od razglasitve drugega vala epidemije oktobra do sredine letošnjega februarja, je Geodetska uprava RS (Gurs) zapisala v danes objavljenem preliminarnem poročilu o slovenskem trgu nepremičnin za leto 2020.

Trgovanje z nepremičninami se je v času zaprtja dejavnosti občutno zmanjšalo, a je bil letni padec števila poslov in njihove skupne vrednosti manjši od pričakovanega, pravi Gurs. Po začasnih podatkih – vključeni so lani sklenjeni posli, ki so bili evidentirani do 1. marca letos – je bilo sklenjenih 31.200 pogodb v vrednosti 2,2 milijarde evrov, potem ko jih je bilo predlani 36.400 v vrednosti 2,8 milijarde evrov.

Povečal se je delež prometa s stanovanjskimi nepremičninami, predvsem hišami, in zazidljivimi stavbnimi zemljišči. S stanovanji je bilo lani sklenjenih 38,8 odstotka vseh poslov, posli so bili skupaj vredni 841 milijonov evrov (predlani 36 odstotkov vseh poslov in 1,004 milijarde evrov). S hišami je bilo 27,4 odstotka vse poslov, vredni so bili 593 milijonov evrov (22,9 odstotka, 638 milijonov evrov), z zemljišči za gradnjo stavb pa 12,8 odstotka vseh poslov, vredni so bili 276 milijonov evrov (10,3 odstotka, 286 milijonov evrov).

V Izoli napordaj novi stanovanjski dvojček…VEČ

Cene stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo so kljub epidemiji še nekoliko zrasle. Povprečna cena rabljenega stanovanja – ta stanovanja po navedbah Gursa predstavljajo daleč največji segment slovenskega nepremičninskega trga in praviloma najbolje ponazarjajo trende cen nepremičnin, zlasti stanovanjskih – se je lani zvišala za pet odstotkov na 1930 evrov na kvadratni meter.

Skupna rast cen stanovanj je bila zelo podobna kot leta 2019. Cene so na ravni države so po ugotovitvah uprave najbolj zrasle pred nastopom epidemiološke krize, v drugem četrtletju, ki ga je zaznamoval prvi val epidemije, in v tretjem četrtletju so praktično stagnirale, v zadnjem četrtletju oziroma v drugem valu epidemije pa so spet začele kazati šibak trend zmerne rasti.

“Kot kaže, epidemija lani ni imela bistvenega vpliva na cene stanovanj, verjetno pa je bila rast cen vendarle nekoliko manjša kot bi bila sicer,” pravi Gurs.

Cene so zrasle na vseh analitičnih območjih, izjema je bil Koper. V Ljubljani je povprečna cena rabljenega stanovanja prvič presegla 2900 evrov na kvadratni meter, in sicer 2960 evrov (predlani 2800 evrov). V okolici Ljubljane je po skoraj 10-odstotnem zvišanju v letu 2019 porasla še za okoli tri odstotke, na 2300 evrov (2230 evrov)

V Mariboru in Celju je povprečna cena s 1410 evri dosegla rekordno vrednost, potem ko je bila v Mariboru predlani 1330 evrov, v Celju pa 1310 evrov. V Kranju je porasla z 2040 na 2180 evrov. V Kopru je cena padla, in sicer z 2440 na 2380 evrov, na Obali brez Kopra pa je porasla, z 2550 na 2720 evrov.

“Lahko rečemo, da epidemija sama po sebi ni imela večjega vpliva na cene nepremičnin oz. na ponudbo in povpraševanje po njih. Zavedati pa se je treba, da epidemije še ni konec in da se vse njene gospodarske in socialne posledice še niso pokazale,” pravi Gurs.

V kratkem obrata cen stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo sicer ni pričakovati. Povpraševanje v največjih mestih, predvsem pa v Ljubljani, je zaradi pomanjkanja novih stanovanj namreč še vedno večje od ponudbe, povpraševanje spodbujajo predvsem nizke obrestne mere in veliki prihranki prebivalstva.

Cene stanovanjskih nepremičnin bi se lahko ustalile, ko bo na območjih, kjer je povpraševanje največje, prišlo na trg večje število novogradenj. Glede na trenutno stanje novogradenj je to v Ljubljani pričakovati v naslednjih dveh do treh letih, v ostalih večjih mestih pa še s kakšnim letom zamika, še ocenjuje Gurs.

Prejšnji članekUnion Hoteli bodo z nepremičninskim skladom postali aktiven igralec na trgu
Naslednji članekVečer o stanju na nepremičninskem trgu med koronsko krizo (31. 3.)

PUSTITE KOMENTAR

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.