Kreditnega povpraševanja je premalo, ker ni investicij, med drugim v infrastrukturo, strategija razvoja manjka v Sloveniji in tudi v celotnem evroobmočju, trdi guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. Ob negotovosti zaradi Velike Britanije in Grčije je težko najti nekoga, ki bo zavestno investiral, je dodal za časnik Delo.
“Pa mi povejte, ali obstaja na nacionalni ravni namen, da bomo izboljšali železnice, logistično infrastrukturo? To, strategija razvoja, manjka v Sloveniji in tudi v celotnem evroobmočju, ki je danes v veliki negotovosti. Ne vemo, kaj se bo zgodilo z Veliko Britanijo, kaj se bo zgodilo z Grčijo, in v takih razmerah je zelo težko najti nekoga, ki bo zavestno investiral,” je dejal v intervjuju za Sobotno prilogo. Zagotovil je, da so slovenske banke zdaj pripravljene in sposobne kreditirati tudi večje gospodarske infrastrukturne projekte, a ni povpraševanja. Domače povpraševanje sicer počasi oživlja, ni pa v Sloveniji klasičnih znakov večjega kreditiranja, ki se v drugih državah najprej kaže na nepremičninskem trgu. Ker pa je v Sloveniji skoraj vsak lastnik svojega stanovanja, je lastništvo že določeno.
Zasebni sektor večjih investicij noče financirati s krediti. Dovolj ima namreč svojih presežkov varčevanja nad investicijam, pravi Jazbec. Poudarja, da so bili in bodo vlečni konj slovenskega gospodarstva izvozniki, ti pa v veliki meri ne uporabljajo več storitev slovenskega bančnega sistema.
Kritike Banke Slovenije Jazbec označuje za “obrambno držo nekaterih, predvsem starejših ekonomistov, tistih, ki so vseskozi podpirali način delovanja nekaterih državnih bank, ki so bile hrbtenica slovenskega gospodarstva”. “Namreč, če večina slovenskih podjetij ni dobila kredita pri drugih bankah, ga je dobila pri državnih bankah,” je dejal.
Poleg tega naj bi šlo za veliko pretvarjanje. “Privatizacija v Sloveniji je potekala tako, da so menedžerji v državnih podjetjih privatizirali državno premoženje tako, da so od državnih bank dobivali denar, ki so ga porabili za odkup delnic od državnih skladov, ki so bili največji lastniki. Ob prenapihnjenih cenah v času pred finančno krizo so bili to veliki zneski, sklada (Sod in Kad) sta denar od kupnin porabljala za vračila odškodnin in podporo pokojninski blagajni – in lahko bi rekli, da smo večino tega denarja sami pojedli,” trdi guverner. “Ko pa je prišel račun, je bilo to neprijetno za nekoga, ki je z nasveti ali celo z aktivno vlogo sodeloval pri tem.”
O kritikah reševanja bank v letu 2013 in razlastitvi podrejencev Jazbec pravi, da je prišlo do negativnega kapitala bank, ki je onemogočal kakršno koli poplačilo lastnikov podrejenega kapitala. Ta se je štel v kapitalsko ustreznost bank. “Vse, kar je bilo narejeno v 2013, je dokazljivo, vse drugo so špekulacije, ki izražajo določen interes. Ta interes je povsem legitimen in zato je stvar na sodišču. Banko Slovenije pa vseskozi obtožujejo za vse. Verjetno tudi za to, da je Jan Oblak domnevno slabo branil v sobotnem finalu lige prvakov.”
Guverner meni, da je Slovenija še vedno nezrela glede tega, kaj državno lastništvo v resnici pomeni in kako lahko gradimo nacionalno strategijo. “Potem se spet sprašujemo, kaj je nacionalna strategija Slovenije. Velikokrat sem obtožen liberalnih pogledov na gospodarstvo. Pa vendar, Slovenija je v zadnjih 25 letih dokaz, da je državno lastništvo v gospodarstvu največkrat izkoriščeno za politične namene in osebne interese posameznikov, ki so se skrivali za državnim lastništvom.”
Z državnim lastništvom samim po sebi po guvernnerjevih besedah ni nič narobe in bi bilo izjemno krivično govoriti, da je slabo. “Problem je vedno z upravljanjem tega lastništva in tu bi težko pritrdil tistim, ki pravijo, da bi bilo treba le prave ljudi postaviti na prava mesta. To priložnost smo že zamudili.”
