Izola dobiva občinski prostorski načrt

13
Dopolnjen osnutek načrta je ravnokar šel v postopek celovite presoje vplivov na okolje na ministrstvo za okolje in prostor, ki bo od vseh urejevalcev prostora pridobil stališča do osnutka.

Izola je kot prva istrska občina začela postopek sprejemanja občinskega prostorskega načrta (OPN). Gre za pomemben korak z vidika posodobitve in poenotenja prostorskega urejanja za celotno območje občine, ki pa ne bo ustavil možnosti razvoja, ocenjuje vodja urada za prostor in nepremičnine Marko Starman. OPN bi lahko bil pod streho v letu in pol.

Izolski občinski svet je na julijski seji v prvem branju sprejel osnutek omenjenega načrta. Gre za “temeljni prostorski dokument, ki vključuje celotno območje občine”, je pojasnil Starman.

Sprejem OPN je po eni strani obveznost občine, nujen pa je tudi zaradi posodobitve in prilagoditve katastru in elektronski obliki prostorskega načrtovanja. Nenazadnje pa bodo vsi zdaj veljavni akti, od zazidalnih načrtov do prostorskih ureditvenih pogojev, prenehali veljati, tako da na njihovi podlagi ne bo mogoče izdajati gradbenih dovoljenj ali črpati evropska sredstva, je Starman naštel razloge za pripravo dokumenta.

“Gre za zelo pomemben korak predvsem posodobitve in poenotenja urejanja prostora za celo območje občine. To je izjemno pomemben akt in od tukaj naprej pridemo v novo fazo prostorskega upravljanja in gospodarjenja s prostorom,” je prepričan vodja občinskega urada za prostor.

Po njegovem je bistveno, da se s sprejemanjem OPN za celotno območje občine ureja, kaj je dopustno graditi in kaj ne. Pri pripravi besedila so že upoštevali pobude fizičnih in pravnih oseb na območju zazidalnih stavbnih zemljišč, v 60-dnevnem postopku javne razgrnitve, ki bo sledil pridobitvi mnenja o vplivih na okolje, pa bo prav tako moč dati pripombe in pobude. Tako bodo sprejeli “konsistenten, dolgoročen akt za celo območje”.

Starman je obenem poudaril, da OPN ne bi spremenil veljavnih občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN) in da prostorski razvoj z njim ne bo oviran, ampak se bo s sprejetjem OPN dopolnjeval. Pri tem bodo npr. upoštevali tudi regionalni prostorski načrt za območje bivše obalne ceste Koper-Izola. Prav tako OPN ne bo zabetoniral zadev, ampak ga bo mogoče po sprejetju tudi dopolnjevati in spreminjati.

Konkretno OPN predvideva tri večja širitvena območja, in sicer bi območje industrijske dejavnosti povečali za okoli sedem hektarjev, za pokopališče 2,8 hektarja ter okoli deset hektarjev za stanovanjske gradnje, vendar na območjih, ki so že zdaj temu namenjena.

Sicer pa načrt predvideva valorizacijo degradiranih in neuporabljenih obmorskih območij, kot npr. Delamaris, za rekreativno-turistične namene. Pri tem gre za trajnostni turizem s pomembnih delom zelenih površin, je še dodal Starman.

Dopolnjen osnutek načrta je ravnokar šel v postopek celovite presoje vplivov na okolje na ministrstvo za okolje in prostor, ki bo od vseh urejevalcev prostora pridobil stališča do osnutka. V kolikor bo besedilo prestalo presojo, bodo lahko začeli z javno razgrnitvijo.

Po optimističnem scenariju Starman tako računa, da bi OPN lahko dokončno sprejeli v letu in pol do dveh letih. Kot je poudaril, pa niso neupravičeno optimisti, saj so mnogo veljavnih usmeritev in omejitev že vgradili v besedilo.

Abanka
LON
Banka Koper
NLB Vita
AS
KPMG

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here