Home AKTUALNO ZAKONODAJA 25 let od sprejetja zakona o denacionalizaciji

25 let od sprejetja zakona o denacionalizaciji

0
25 let od sprejetja zakona o denacionalizaciji
Slovenski državni holding

Letos mineva 25 let, odkar je takratna slovenska skupščina sprejela zakon o denacionalizaciji, s katerim se je Slovenija obvezala vrniti po drugi svetovni vojni podržavljeno ali zaplenjeno premoženje. Do zdaj je država vrnila za 2,1 milijarde evrov nepremičnin, dodatnih nekaj več kot 18 milijonov evrov je plačala zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnin.

Kot je zapisano na spletni strani Slovenskega državnega holdinga (SDH), je bila denacionalizacija političen dogovor o popravi krivic, ki jih je prejšnja nedemokratična država storila lastnikom zasebnega premoženja s sistematičnim in samovoljnim prenosom njihovega imetja v državno last.

Zakon, ki je bil sprejet 20. novembra 1991 in je začel veljati 7. decembra istega leta, je v prvi vrsti predvidel vračanje premoženja v naravi, v primerih ko to ni mogoče, pa je določil, da se upravičencem zagotovi nadomestno premoženje ali plača odškodnina. Ta se lahko izplača v obliki obveznic, ki jih izda Slovenska odškodninska družba (Sod – današnji SDH) ali pa v denarju.

Zakon je bil v zadnjih 25 letih deležen več presoj ustavnega sodišča, ki je nekatere člene razveljavilo, in nekaterih popravkov zakonodajalca, kljub temu pa je njegov okvirni temelj ostal.

V reševanju ostali najtežji denacionalizacijski primeri

Po načrtu države bi moralo biti reševanje denacionalizacijskih zahtevkov zaključeno leta 2005, a se to do danes ni zgodilo. Razlog za slednje odgovorni temu, da so v obravnavi ostali najtežji denacionalizacijski primeri.

Do konca septembra je bilo v procesu denacionalizacije vloženih 39.711 zahtevkov za vračilo odvzetih nepremičnin, od katerih nerešenih ostaja še 164 zahtevkov. Po podatkih ministrstva za pravosodje je bilo do konca junija letos nekdanjim lastnikom nepremičnin ali njihovim dedičem v naravi ali v obliki odškodnin vrnjenega za dobrih 2,1 milijarde evrov premoženja.

Skupaj so sicer razlaščenci nepremičnin ali njihovi dediči zahtevali za tri milijarde evrov premoženja. Do zdaj je bilo odločeno o zahtevkih v višini 2,56 milijarde evrov, pri čemer so bili zavrženi zahtevki v višini 442 milijonov evrov.

Denacionalizacijskim upravičencem so po podatkih ministrstva za pravosodje do konca junija letos v naravi ali v obliki nadomestnih zemljišč vrnili nekaj manj kot 108.000 hektarjev kmetijskih zemljišč in 148.000 hektarjev gozdov od okoli dveh tretjin zahtevanih. Država je v naravi vrnila še nekaj več kot milijon kvadratnih metrov stanovanj, 22.000 hektarjev stavbnih zemljišč in 840.000 kvadratnih metrov poslovnih prostorov.

Precej upravičencev je namesto premoženja v naravi dobilo odškodnino v obliki obveznic. Nekdanji Sod in SDH sta v ta namen že izplačala za 1,7 milijarde evrov odškodnin.

Če postopki potekajo predolgo, je treba plačati odškodnine

Kadar se denacionalizacijski zahtevki vlečejo predolgo, mora država upravičencem izplačati odškodnino zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnin od uvedbe denacionalizacijskega zakona. Za slednje je zadolžen Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Slednji je do konca oktobra letos iz omenjenega naslova plačal 18 milijonov evrov odškodnin, od tega 3,3 milijone obresti, je za STA pojasnila direktorica sklada Irena Šinko. Sklad ima po njenih podatkih trenutno odprtih še 31 sodnih in izvensodnih postopkov, v katerih vlagatelji skupaj zahtevajo nekaj manj kot 34 milijonov evrov. Za te zahtevke sklad še nima zagotovljenega denarja, je dodala.

Po ustanovitvi državne družbe za gozdove (Slovenski državni gozdovi) se je sicer odprlo vprašanje, kdo bo po novem izplačeval odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnin, ki jih zdaj izplačuje sklad kmetijskih zemljišč. Šinkova je pojasnila, da bo odškodnine še naprej izplačeval njihov sklad, za kar naj bi mu bila zagotovljena sredstva iz namenske proračunske postavke – gozdni sklad.

Podatkov o tem, kdo so največji denacionalizacijski upravičenci, na ministrstvu za pravosodje nimajo, saj v zakonu po njihovih navedbah ni podlage za sistematično spremljanje tega.

Med največjimi denacionalizacijskimi upravičenci Katoliška cerkev

Znano je sicer, da je ena največjih denacionalizacijskih upravičenk Katoliška cerkev, ki naj bi po neuradnih podatkih nekaterih medijev do zdaj dobila vrnjenega desetino vsega premoženja.

Med večjimi upravičenkami so bile tudi dedinje barona Karla Borna, ki so jim vrnili del premoženja v naravi, in sicer 3700 hektarjev gozdov in dve mali hidroelektrarni, za nekdanjo tovarno in graščino pa so prejele pet milijonov evrov odškodnine v obliki obveznic.

Med večjimi denacionalizacijskimi upravičenci so bili tudi dediči Rada Hribarja, ki so dobili odškodnino za grad Strmol s pripadajočimi objekti in parkom, ter potomci Attemsov, ki so dobili odškodnino za gradova v Brežicah in Slovenski Bistrici.

Vir: STA

ABC NEPREMIČNINE

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

NE ZAMUDITE SVEŽIH

NEPREMIČNINSKIH NOVIC

 

Nepremičninske novice iz Slovenije in tujine neposredno in brezplačno v vašem nabiralnku.


Sem prebral_a in se strinjam s  politiko zasebnosti