V veljavi novela zakona o evidentiranju nepremičnin

201
Po novem bodo lastniki nepremičnin enkrat letno, do konca novembra tekočega leta, prejeli obvestilo, če se bodo podatki v zemljiškem katastru, katastru stavb ali registru nepremičnin spremenili in lastniki ne bodo o njih obveščeni že z upravno odločbo ali obvestilom.

Danes je začela veljati novela zakona o evidentiranju nepremičnin, ki naj bi zagotovila bolj kakovostne podatke v javnih evidencah in posledično med drugim bolj kakovostno množično vrednotenje nepremičnin.

Cilj noveliranja zakona, ki opredeljuje delovanje zemljiškega katastra, katastra stavb in registra nepremičnin, je izboljšanje sistema evidentiranja in vodenja podatkov v teh evidencah, da bi bilo množično vrednotenje nepremičnin čim boj kakovostno, je ob sprejemanju novele pojasnjevala vlada.

Pri zemljiškem katastru so določena bolj jasna pravila vodenja in usklajevanja podatkov o dejanski rabi zemljišč, ki se bodo še naprej prevzemala iz evidenc organov, ki urejajo posamezne vrste dejanske rabe (npr. kmetijska, gozdna, pozidana zemljišča) in bodo morali poskrbeti, da so podatki pravilni. Predvidena je tudi lokacijska izboljšava podatkov, za kar je uvedena nova geodetska storitev. Določbe glede dejanske rabe zemljišč se bodo začele uporabljati 1. junija letos, glede lokacijske izboljšave podatkov pa po devetih mesecih od začetka veljavnosti zakona, torej novembra letos.

Pri katastru stavb so pravila za vpisovanje podatkov o lastnikih delov stavb usklajena s pravili za vpisovanje teh podatkov v zemljiško knjigo. “Delitev” stavbe na več delov stavbe bo za stanovanjske stavbe, zgrajene po 1. januarju 2003, po novem omejeno; dovoljeno bo le, če je bilo izdano gradbeno dovoljenje za večstanovanjsko stavbo.

Bistveni podatki o stavbah in delih stavb (predvsem spreminjanje površin in dejanskih rab delov stavb) se bodo odslej lahko spreminjali le z elaboratom. Določbe glede priprave elaborata se bodo začele uporabljati po devetih mesecih od začetka veljavnosti zakona.

Pri registru nepremičnin je bolj jasno določeno vodenje podatkov o nepremičninah, med drugim se bo dosledno upoštevalo zakonsko določene pristojnosti organov, ki podatke posredujejo. Jasno je tudi določen način vpisa in spreminjanja podatkov o lastniku nepremičnine.

Po novem bodo lastniki nepremičnin enkrat letno, do konca novembra tekočega leta, prejeli obvestilo, če se bodo podatki v zemljiškem katastru, katastru stavb ali registru nepremičnin spremenili in lastniki ne bodo o njih obveščeni že z upravno odločbo ali obvestilom. Med drugim bo šlo za spremembe podatkov, ki se vodijo le v registru nepremičnin (npr. letnica obnove stavbe), spremembe podatkov, ki se prevzamejo iz drugih evidenc ter se v zemljiški kataster in register nepremičnin vpišejo na podlagi grafičnega preseka, in za spremembe podatkov zaradi lokacijske izboljšave zemljiškega katastra. Določbe glede obveščanja se bodo začele uporabljati 1. junija letos.

Določila zakona glede uskladitve podatkov v katastru stavb in v registru nepremičnin se bodo začela uporabljati po devetih mesecih od začetka veljavnosti zakona.

Novela naj bi s širšimi in jasneje določenimi možnostmi ukrepanja geodetskega inšpektorja prinesla bolj učinkovit nadzor nad izvajanjem zakonskih določil.

Ministrstvo za okolje in prostor sicer načrtuje tudi nov zakon, ki bi spremenil koncept zakona o evidentiranju nepremičnin, in sicer zakona o katastru nepremičnin, po katerem se bo namesto sedanjih treh evidenc (zemljiškega katastra, katastra stavb in registra nepremičnin) oblikovala enotna evidenca – kataster nepremičnin.

Vir:STA

Abanka
LON
Banka Koper
NLB Vita
AS
KPMG

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here