Ministrstvo za infrastrukturo pripravlja spremembe pravilnika načina delitve in obračuna stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli. Veljati naj bi začel sredi septembra oziroma pred začetkom letošnje kurilne sezone. Novosti stremijo h spodbujanju racionalne porabe toplote in bolj pravični delitvi stroškov.
Kot trdi Danijel Levičar, generalni direktor direktorata za energijo na ministrstvu, naj se novosti ne bi nanašale na stavbe, pri katerih sistem deluje zadovoljivo. S spremembami pravilnika se namreč odpravljajo pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri pravilniku, ki je začel veljati lansko jesen. Novosti so torej pripravljene na podlagi analize stanja na terenu, ki jo je za njih pripravil Gradbeni inštitut ZRMK.
Glavna novost se obeta na področju obračunavanja stroškov po podatkih iz delilnikov. Sedaj se v primeru, ko je poraba v enem stanovanju večja od petkratnika povprečja celotne stavbe, stroški delijo po kvadraturi. Po novem tega ne bo več: tistemu, ki tako močno presega povprečje, se bo porabo omejilo na trikratnik, ostali bodo plačevali po zabeleženi porabi, je pojasnil Marko Suhadolc iz direktorata.
Pravilnik bo omejeval tudi tiste, ki prekomerno varčujejo s porabo toplote in stm ustvarjajo vlago in plesen. Tistim s skoraj ničelno porabo toplote jo bodo zvišali na 40 odstotkov povprečne porabe.
Z novim pravilnikom bo tako odpravljena negotovost, ali se bo lastnikom poraba toplote obračunavala po dejanski porabi, ki jo merijo delilniki, ali po kvadraturi ogrevanih površin, trdi Levičar. Po njegovem mnenju bo omejevanje maksimalne in minimalne porabe spodbudilo tudi preverbo delovanja delilnikov in ogrevalnih sistemov. Prekomerna odstopanja namreč niso realna.
Spremembe se bodo dotikale tudi stanovanj, v katerih iz objektivnih razlogov ali po lastni krivdi ni merilcev toplote. Izračun toplotne porabe bo enak kot prej, tudi ta pa se bo v primerjavi s porabo v celotni stavbi korigiral po vnaprej znanem izračunu. Poraba v povsem enakih stanovanjih bo postala lažje primerljiva, je še povedal Suhadolc.
Korekcijski faktorji ostajajo enaki kot v prejšnjem pravilniku. Če pa bodo na stavbi izvedena nova dela za boljšo energijsko učinkovitost, pa se bodo morali oblikovati na novo. Vendar ne več v dogovoru med upravnikom in lastniki, ampak na podlagi strokovno-tehničnih parametrov. Izračuni korekcijskih faktorjev bodo tako postopoma usklajeni z izračuni v energetskih izkaznicah, dodaja Levičar.
Vse novosti temeljijo na podlagi analize ZRMK, ki je bila pripravljena na podlagi podatkov in pogovorov v 13 podjetjih, ki so izvajalci delitve in obračunov stroškov, ter za 5000 stavb s približno 113.000 enotami. Pravilnik je kompleksen, zato so bolj jasno opredelili formule za posamezne izračune. V pojasnilo posameznikom, kako je sestavljen izračun, pa bo ZRMK pripravil tudi standardizirane tabele.
