
Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je danes prekinil obravnavo predloga zakona o nepremičninskem posredovanju, s katerim želi vlada dvigniti raven kakovosti opravljanja storitev nepremičninskih posrednikov. Obravnavo bodo nadaljevali na eni od prihodnjih sej. Potrošniki in posredniki so opozarjali, da predlog ponekod zmanjšuje varstvo.
Državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor Lidija Stebernak je pojasnila, da vlada postavlja nov pravni okvir za delovanje nepremičninskih družb, s katerim se povečuje pravna varnost potrošnikov in nepremičninskih družb. Po predlogu bo za potrošnike plačilo za posredovanje tako kot sedaj regulirano in bo v primeru nakupa in prodaje znašalo največ štiri odstotke pogodbene cene, je pojasnila.
Omejitev po predlogu – tako kot v veljavnem zakonu – ne bo veljala, ko bo pogodbena vrednost nepremičnine manjša od 10.000 evrov. Ko bo dogovorjeno, da plačilo za posredovanje plačata obe stranki, se bo znesek plačila za posredovanje razdelil. Ne bo pa več omejitve provizije za pogodbe, ki jih sklepajo gospodarske družbe med seboj. “S tem na področju nepremičninskega posredovanja omogočamo svobodno gospodarsko pobudo,” je pojasnila državna sekretarka. Za te pogodbe bodo veljala pravila obligacijskega prava.
“V praksi se je pojavljajo veliko težav glede pravil za varno in skrbno poslovanje nepremičninskih družb, predvsem na področju pravnega in dejanskega stanja nepremičnine,” je ocenila Stebernakova. Posredniki bodo sedaj zavezani, da o teh naročnika tudi obvestijo.
Zakonski predlog določa tudi pogoje za nepremičninske družbe in za nepremičninske posrednike, dovoljenje za opravljanje poslov posredovanja pa bo lahko pridobil posameznik, ki bo imel dokazilo o strokovni usposobljenosti in ki ne bo pravnomočno obsojen za določena kazniva dejanja. Za izdajo in odvzem dovoljenja za posrednike bodo pristojne upravne enote.
Pri nekaterih določbah predloga, kjer niso povzete določbe sedaj veljavnega zakona, prihaja do zmanjšanja varnosti potrošnikov, pa je ocenila Živa Drol Novak iz Zveze potrošnikov Slovenije. To bi lahko, kot je dodala, po nepotrebnem povzročalo dodatne spore. Odbor je to težavo na nekaterih mestih sicer odpravil z dopolnili k predlogu zakona.
Direktor Zbornice za posredovanje z nepremičninami Boštjan Udovič je dejal, da je ministrstvo sicer upoštevalo nekatere predloge, vendar pa jih je toliko spremenilo, da bi nov zakon negativno vplival na pravno varnost na trgu. “Če bo zakon ostal tak, potem raje ne sprejmimo zakona, ker ni potrebe po hitenju,” je dejal. Med ključnimi problemi je navedel, da ni jasno, zakaj ministrstvo ni sprejelo pobude, da se ohrani obveznost usposabljanja nepremičninskih posrednikov.
Franc Trček (Levica) je ocenil, da je predlog zakona slabo napisan, zato bi bilo najbolje, da bi ministrstvo postopek ustavilo in nato premišljeno uredilo zadevo. Tomaž Gantar (DeSUS) pa je bil presenečen nad neupoštevanjem predlogov zainteresiranih deležnikov. Tudi njega je zanimalo, zakaj se ukinja obvezno usposabljanje posrednikov. Do dela ministrstva je bil kritičen tudi Danijel Krivec (SDS). Stebernakova jim je odgovorila, da bodo posredniki za pridobitev dovoljenja morali opraviti izpit, res pa je, da se ukinja dodatno usposabljanje na pet let.